Avstrijski parlament naj bi reformo potrdil poleti, veljati pa bo začela 1. januarja 2016. Kancler Werner Faymann je prepričan, da je sveženj ukrepov uravnotežen in pošten. Po njegovih besedah bo državljanom od bruto prejemka ostal večji neto znesek in tega ne bodo sami plačali.

Z reformo vlada cilja na povečanje kupne moči. "Od petih milijard evrov jih gre 4,9 milijarde evrov neposredno v denarnice ljudi," je povedal kancler, medtem ko je podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo Reinhold Mitterlehner ocenil, da bodo imeli z reformo koristi zaposleni in tudi samozaposleni.

V luči težkega gospodarskega stanja v Evropi je Faymann dejal, da v nasprotju z nekaterimi drugimi evropskimi državami ta reforma ne prinaša nikakršnega znižanja na področju socialnih pravic. Levji delež od pričakovanih pet milijard evrov učinkov naj bi se namreč stekel v znižanje stroškov dela.

Pri dohodnini se bo občutno znižala najnižja davčna stopnja - s 36,5 na 25 odstotkov, število davčnih razredov pa povečalo s treh na šest. Obdavčitev z dohodnino se bo začela pri 11.000 evrih letnega zaslužka.

Najvišja dohodninska stopnja se bo zvišala s 50 na 55 odstotkov, vendar šele za plače v višini nad enim milijonom evrov letno. Ukrep naj bi tako prizadel le nekaj sto najpremožnejših Avstrijcev, veljal pa bo pet let. Višjo obdavčitev najvišjih plač so imele leta 2014 v Evropski uniji le še Švedska, Portugalska in Danska.

V boj proti davčnim utajam
Vlada si obeta dodatne davčne prihodke, predvsem od ukrepov zoper davčne utaje, z obvezno uporabo registrskih blagajn pri poslovanju z gotovino – ti naj bi v državni proračun prinesli 1,9 milijarde evrov.

Dodatnih 900 milijonov evrov letno naj bi prinesla odprava izjem pri obdavčitvi, pri čemer se bo med drugim zvišala znižana stopnja davka na dodano vrednost z 10 na 13 odstotkov. To je pomembno tudi za turiste, saj se bo med drugim podražilo prenočevanje v hotelih ter tudi vstopnice za obisk muzejev, kinematografov in gledališč.

V proračun naj bi se nateklo 700 milijonov evrov na račun odprave bančne tajnosti, saj bo finančna uprava po novem namreč lahko preverjala bančne račune podjetij, ne da bi ji bilo treba zaprositi za odredbo sodišča.

Približno 400 milijonov evrov naj bi prineslo zvišanje davkov (od kapitalskih dobičkov, od prometa z zemljišči), 850 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov pa je mogoče pričakovati na račun oživitve gospodarske rasti. Več bodo plačevali tudi tisti, ki službene avtomobile uporabljajo v zasebne namene.

Kapitalski trgi s predlogom davčne reforme niso preveč zadovoljni. Zvišanje obdavčitve dividend s 25 na 27,5 odstotka slabi ugled našega finančnega trga, prizadelo pa ne bo le premožnih prebivalcev, pač pa tudi srednji sloj, so opozorili na dunajski borzi Wiener Börse. V Avstriji sicer le malo ljudi nalaga prihranke na borzo: delnice imajo štirje odstotki Avstrijcev, obveznice sedem odstotkov, v skladih jih varčuje osem odstotkov.

Poleg davčne reforme sta koalicijski partnerki dorekli tudi ukrepe za pomoč gospodarstvu. Ta bo v prvem letu vreden 100 milijonov evrov, v drugem pa 200 milijonov evrov in bo med drugim vseboval financiranje za mala in srednje velika podjetja.

S soglasjem o davčni reformi si je rdeče-črna koalicija v Avstriji za zdaj zagotovila politično preživetje. Podpora vladi namreč zaradi obotavljive gospodarske rasti in doslej le majhne zagretosti za reforme v zadnjem času močno upada. Pogajanja socialdemokratske stranke (SPÖ) in ljudske stranke (ÖVP) so trajala več tednov.