Kot poroča Dnevnik, bodo več kot tri leta po zlomu cerkvenih finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, za katerima je ostalo za pol milijarde evrov slabih posojil, kriminalisti pregledali financiranje njunega paradnega projekta, okoli 250 milijonov evrov vredne gradnje optičnega omrežja.

Ena največjih financerk je bila Banka Celje, kjer so pri podrobnem pregledu odobravanja in spremljanja posojil finančnima holdingoma ugotovili številne nepravilnosti in sume storitve kaznivih dejanj. Zato so proti odgovornim v družbah vložili kazensko ovadbo, med drugim zaradi suma preslepitve pri pridobitvi posojila.

Finančna kriza razgalila nezadostna zavarovanja
Sporen naj bi bil najem 120-milijonskega sindiciranega posojila, ki ga je T-2 leta 2007 dobil pri konzorciju bank z NLB-jem na čelu in ga je nato porabil za gradnjo optičnega omrežja. Kmalu pa so se pojavile težave z zavarovanjem posojila. Dokler so bili tečaji delnic na borzah visoki, so bankam zadostovali vrednostni papirji, po izbruhu finančne krize, pa so morali v Zvonih in T-2 zagotoviti dodatna zavarovanja.

Napihnjena vrednost
Konec leta 2008 so tako zastavili tudi lastniški delež v T-2 in pomemben del njegovega omrežja, a naj bi bančnike pri tem preslepili. V T-2 so konzorciju bank predložili cenitve, po katerih naj bi bilo njihovo omrežje vredno več kot 900 milijonov evrov (avgust 2008) oziroma pozneje 1,54 milijarde evrov (februar 2009). Neodvisna cenitev iz tistega obdobja pa naj bi pokazala, da je bilo omrežje vredno 300 milijonov evrov, torej največ tretjino zatrjevanega.

"Z omenjeno kazensko ovadbo v družbi T-2 nismo seznanjeni, zato navedb o morebitnih nepravilnostih tudi ne moremo komentirati," so po poročanju Slovenske tiskovne agencije za Dnevnik povedali v T-2.

Ovadbe zoper svoje delavce banka ni vložila
V Banki Celje, kjer so v stečajnih postopkih obeh Zvonov prijavili za več kot 50 milijonov evrov terjatev, so ovadbo vložili proti posojilojemalcem, ne pa tudi proti svojim nekdanjim sodelavcem, ki so odobrili posojila.

Ena glavnih kršitev celjskih bankirjev naj bi bila po poročanju Dnevnika ta, da Zvona Dva Holdinga niso šteli kot povezano osebo z Zvonom Ena Holdingom in drugimi nadškofijskimi družbami. Čeprav je banka obe družbi obravnavala hkrati, so ju ves čas vodili ločeno.

Bankirji tudi niso spremljali porabe danih posojil Zvonu Ena Holdingu, ki so bila uradno namenjena financiranju tekočega poslovanja, še izhaja iz ugotovitev pregleda v Banki Celje. Prav tako naj jih ne bi motila velika neusklajenost med kratkoročnimi viri in dolgoročnimi naložbami, zaradi česar so jim morali v obdobju od leta 2007 do 2013 kar 20-krat podaljšati zapadlost posojil.