"V celoti so ga prenesle na potrošnike, v celoti," je ta teden davek na finančne storitve pred člani odbora DZ-ja za finance in monetarno politiko komentiral viceguverner Banke Slovenije Janez Fabijan. Fiskalna politika mora biti po njegovem mnenju zasnovana drugače. "Če se želi obdavčiti banke, naj se obdavči banke, ne pa potrošnike," je dejal, Banka Slovenije pa je ob tem nemočna.
Za fizične osebe so se zaradi novega davka med drugim zvišala nadomestila za vodenje transakcijskega računa, prav tako je dražje plačevanje položnic. Banka Slovenije je sicer tarife posameznih bank objavila na svojih spletnih straneh, kar bi lahko po Fabijanovih besedah porabnikom olajšalo odločitev o morebitni zamenjavi banke.
Naj ne bi imelo učinka na končne porabnike …
Z namenom zagotovitve dodatnih proračunskih prihodkov je DZ zakon o davku na finančne storitve sprejel konec lanskega leta. Ta določa, da je treba od letošnjega marca za nadomestila oz. provizije, ki jih finančne ustanove prejmejo kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo, plačevati davek v višini 6,5 odstotka.
Čeprav so davčni zavezanci banke in druge ustanove, ki v Sloveniji izvajajo finančne storitve, pa je bilo že ob sprejemanju zakona slišati bojazni, da bodo morali novi davek na koncu plačevati potrošniki. Tedanji finančni minister Janez Šušteršič je odgovarjal, da gre za razmeroma nizko stopnjo davka, zato ne pričakuje, da bo imel večje negativne posledice.