Investicijska javnost je že dalj časa popolnoma odvisna od ukrepov centralnih bank. "Dodatno potrditev tej tezi smo dobili na japonskem trgu med prvomajskimi prazniki. Japonska centralna banka se je odločila, da po sestanku ne poseže po dodatnih ukrepih, kar ni bilo skladno s pričakovanji tržnih udeležencev. V dveh trgovalnih dneh po sestanku je tokijski delniški indeks Nikkei izgubil 6,72 odstotka, jen pa je proti dolarju pridobil 4,5 odstotka," je aktualno dogajanje na finančnih trgih za MMC na začetku komentiral Peter Jenčič iz Alte.
Na Japonskem v veljavi že številni nestandardni ukrepi
Na začetku leta se je Japonska centralna banka pridružila vrsti mnogih centralnih bank in uvedla negativne obrestne mere, kar je sprožilo pogrom delnic japonskih bank in anuliralo predhodne napore, da s konkurenčnim razvrednotenjem valute pomaga izvoznikom. Zaradi približevanja limitom pri nakupu obveznic, že predhodni razširitvi nabora primernih naložb za delovanje v okviru kvantitativnega lajšanja in zadnje nezaupnice investitorjev ob uvedbi negativnih obrestnih mer, ni povem nerazumljivo, da BoJ tokrat ni ukrepal. Kar pa ne pomeni, da so na Japonskem vrgli puško v koruzo. Ravno nasprotno.
Bernanke predlaga ustanovitev posebnega sklada
Peter Jenčič: "Zelo glasne so ideje o fiskalnih spodbudah. Peter Tasker, legendarni vlagatelj (in poznavalec japonskega trga) v blogu premierju Abeju svetuje, naj zažene spodbudo v vrednosti enega odstotka BDP-ja. Na drugi strani pa prejšnji predsednik ameriške centralne banke, Ben Bernanke, v svojem blogu razmišlja o sredstvih, ki jih ima centralna banka še na voljo v boju proti deflaciji in gospodarskemu upadu. Ideja o ustanovitvi posebnega sklada, ki bi zagotavljal vire za investicije v infrastrukturo, je izjemno provokativna, saj Bernanke predpostavlja, da bi centralna banka 'natisnila' denar in ga v upravljanje prepustila vsakokratnim političnim voditeljem."

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi (3. maj):

Homo economicus ne bi bil prizadet
"Bernanke glavno prednost predloga vidi v tem, da tak hibrid monetarno-fiskalne spodbude ne bi imel negativnega vpliva na delovanje homo economicusa, ki vsako novo zadolževanje razume kot višje prihodnje davke in posledično zmanjša svojo današnjo potrošnjo. Najboljši odziv na vse analize in komentarje glede denarja iz helikopterja so po mojem mnenju objavili pri Zerohedge. Napisali so: trgi so zgolj nekaj odstotkov oddaljeni od zgodovinsko najvišjih vrednosti, tržni udeleženci pa se pogovarjamo o denarju iz helikopterja. Nekaj ni v redu."
Pri 17,7 je kazalec P/E še kar znosen, toda ...
Ko govorimo o vrednotenju trgov, pogosto slišimo argumente tistih, ki pravijo, da so delnice zaradi dividendne donosnosti veliko bolj privlačne kot obveznice. "Vrednotenje indeksa S & P 500 pri 17,7-kratniku dobička v naslednjem letu ni občutno nad dolgoletnim povprečjem. V preteklem mesecu je za FT Alphachatterox dal zelo podroben intervju Jim Chanos, poznan 'short seller', v katerem je na to temo izpostavil pomembno skrb številnih investitorjev. Številna podjetja namreč pozornost investitorjev poskušajo usmeriti na poslovanje brez enkratnih in izrednih dogodkov (t. i. non GAAP dobički). Ta praksa, da se zanemari slabo in izpostavi dobro, postane še bolj izrazita ob približevanju delniškim vrhovom," poudarja Peter Jenčič in svoje razmišljanje končuje s primerom Valeanta:
"Eden najbolj izpostavljenih nedavnih primerov je to farmacevtsko podjetje, ki je s pomočjo vedno novih in novih prevzemov poskušalo zakriti večji del teh ponavljajočih se stroškov. Chanos ocenjuje, da dobiček na delnico indeksa S & P 500 ni 115 dolarjev, temveč z upoštevanjem dogodkov, ki so ocenjeni kot enkratni, vendar so v naravi ponavljajoči se, pride do dobrih 80 dolarjev dobička. Pri 2100 točkah indeksa S & P 500 to pomeni razmerje med ceno in dobičkom (P/E) bližje 25, kar pa ni več tako zelo poceni, pri čemer se nevarnosti, da se ali marže normalizirajo ali podjetja nehajo namenjati celoten prosti denarni tok za odkupe lastnih delnic, sploh ne upošteva. Nekaj ni v redu."

DAX spet pod 10 tisoč točkami
Včeraj se je sicer razpoloženje na borzah močno poslabšalo, potem ko se je aprila kitajski indeks nabavnih mendžerjev znižal na 49,4 točke (vrednosti pod 50 nakazujejo krčenje sektorja), nafta pa se je drugi dan zapored pocenila, tako da je cena brenta zdrsnila tudi pod 45 dolarjev. Frankfurtski delniški indeks DAX30 (9.926 točk) se je znižal za dva odstotka. Delnice Commerzbanke so po objavi četrtletnih rezultatov strmoglavile za skoraj deset odstotkov, na udaru pa so bili tudi avtomobilski proizvajalci. Newyorški Dow Jones (17.759 točk) se je znižal za tri četrtine odstotka, čeprav so se Applove delnice po kar osemdnevnem neprekinjenem nizu izgubljanja vrednosti (v tem stoletju se to še ni zgodilo) podražile za več kot odstotek.