Svarila, da bi Trumpova zmaga na predsedniških volitvah na borze priklicala medveda, ki simbolizira pesimizem, so bila povsem zgrešena, saj so delnice (zlasti finančne) po 8. novembru v resnici močno pridobivale. Dow Jones se je na manj kot 20 točk približal meji 20 tisoč, v zadnjih dneh pa se je malce odmaknil od tega mejnika. Elitni indeks je v letu 2016 pridobil 13,4 odstotka, širši newyorški indeks S&P 500 pa slabih deset odstotkov, pri čemer največje zmagovalce najdemo v energetskem (+24 odstotkov), finančnem (+20) in telekomunikacijskem (+18) sektorju.
SBITOP tako rekoč tam, kjer je bil na začetku leta
Kdor je stavil na rast delnic slovenskih podjetij, je moral imeti kar srečo, da je dobro zaslužil. Tečaj delnic Intereurope in Cinkarne se je resda več kot podvojil, zato pa so Krkine delnice izgubile dobrih 20 odstotkov, saj se dobiček vztrajno niža. Zvezde leta bi lahko bile Gorenjeve delnice. Jeseni je tečaj presegel devet evrov, sredi novembra pa je sledil šok, saj je Panasonic sporočil, da Gorenja ne bo prevzel. Delnice trenutno kotirajo pri šestih evrih in so na letni ravni 33 odstotkov višje. Indeks SBITOP (717 točk) se je v letu zvišal le za dva odstotka.
Silovit odboj nafta od 13-letnega dna
Ena izmed največjih zgodb leta je bilo dogajanje z nafto. Najprej so cene zaradi presežne ponudbe padle pod 30 dolarjev, kar se je leta 2014, ko je bila nafta še nad sto dolarji za 159-litrski sod, zdelo nepredstavljivo. Sledila sta silovit odboj in rast nad 50 dolarjev, kar je predvsem posledica dogovora med članicami Opeca in nekaterimi preostalimi proizvajalkami o omejitvi ponudbe. Vrednost nafte brent se je tako letos zvišala za 52 odstotkov. Če se bodo proizvajalke držale dogovora, ki začne veljati 1. januarja, bo nafta verjetno nadaljevala rast, v nasprotnem primeru lahko pričakujemo nov padec.
Po treh letih spet rast zlata na letni ravni
Zlato je zelo sijalo v prvih mesecih leta 2016, nato pa je bilo vedno bolj v nemilosti vlagateljev. Leto je končalo pri 1.151 dolarjih za 31,1-gramsko unčo. V prvih mesecih je na zlato poleg strahu pred posledicami brexita pozitivno vplivalo to, da je Fed odlašal in odlašal z višanjem obrestne mere. Novembra so bile cene po razpletu ameriških volitev pod pritiskom (osemodstotni padec), saj so močno začele naraščati donosnosti ameriških obveznic, poleg tega se je okrepil dolar. Vseeno je zlato končalo niz treh negativnih let, saj se je od 1. januarja do 30. decembra podražilo za dobrih devet odstotkov.
Svet se je rekordno zadolževal
Leto 2016 so zaznamovale tudi izjemno nizke (v številnih primerih celo negativne) obrestne mere, kar so podjetja in vlade po vsem svetu izkoristili s polno žlico. Če se je že treba zadolžiti, se je pač najbolje tedaj, ko je cena denarja tako nizka. Vseh izdaj obveznic je bilo kar za 6,6 bilijona dolarjev, od tega več kot polovica podjetniških obveznic. S tem je padel nov rekord. Prejšnji je bil iz leta 2006, ki mu je kmalu sledila huda finančna kriza. Nekateri svarijo, da bi lahko po tako nebrzdanem zadolževanju spet sledila kriza, posebej ker ameriški Fed že začenja cikel višanja obresti.