V ozadju je preprosta logika: medtem ko se ameriška centralna banka pripravlja na višanje ključne obrestne mere Fed funds, po kateri si banke od Feda izposojajo denar, Evropska centralna banka načrtuje dodatne ukrepe, da spodbudi gospodarsko rast in prepreči deflacijo. Lahko se zgodi, da bo Mario Draghi že 22. januarja najavil program odkupovanja državnih obveznic. Trenutno je evro v primerjavi z ameriško valuto pri 1,1830 dolarja na devetletnem dnu (v zadnjem obdobju so ga še dodatno obremenila ugibanja o morebitni grški vrnitvi k drahmi; v četrtek je bil evro vreden le 1,1753 dolarja) in bi moral doživeti še 15-odstoten padec, da bi bil vreden točno toliko kot dolar. Paritete med evrom in dolarjem ni bilo od decembra 2002.

Večja prodaja terenskih avtomobilov
Po dveh dokaj mirnih dneh so cene nafte v petek nadaljevale pot navzdol, tako da so zdrsnile na novo najnižjo raven po aprilu 2009. Brent, ki je v ponedeljek in torek padel za deset odstotkov, se je za hip spustil pod 49 dolarjev, teden pa končal tik nad 50 dolarji. Število naftnih vrtin je v ZDA ta teden padlo za 61, kar je največ po letu 1991. Še sredi oktobra jih je bilo rekordnih 1.609, zdaj jih je 1.421. Po eni izmed analiz bi tudi pri ceni 40 dolarjev za sod samo slaba dva odstotka svetovne proizvodnje poslovala z izgubo. Potrošniki v ZDA so se že odzvali na občutno nižje cene. Prodaja terenskih avtomobilov, ki potrošijo več goriva, se je povečala. Lani je bil delež terenskih vozil v celotni prodaji tretjinski, prej pa približno četrtinski.

Ameriška brezposelnost najnižja po letu 2008
Vodilni zahodni delniški trgi so v prvem polnem tednu leta 2015 izgubljali. Newyorški Dow Jones se je v petih dneh znižal za pol odstotka, frankfurtski DAX30 za 1,2 odstotka in pariški CAC40 za 1,7 odstotka. Dow Jones je v petek po dveh zelo pozitivnih dneh izgubil odstotek, čeprav je bil objavljen podatek, da je stopnja brezposelnosti v ZDA pri 5,6 odstotka dosegla najnižjo vrednost po avgustu 2008. Prejšnji mesec je bilo na novo ustvarjenih 252 tisoč delovnih mest, kar je bolje od napovedi. Lani je ameriško gospodarstvo ustvarilo največ novih služb v petnajstih letih - 2,95 milijona. Do tu vse lepo in prav, vendar se je decembra povprečna urna postavka znižala za pet centov, največ po letu 2006. Boljših razmer na trgu dela denarnice delavcev očitno še ne občutijo, kar je še očitneje v Evropi. Vseeno je zanimivo, da je v neki raziskavi 35 odstotkov od 900 vprašanih delavcev v ZDA izjavilo, da bo začelo iskati drugo službo, če jim njihovi nadrejeni letos ne bodo zvišali plače.

Nov neslaven rekord v Italiji
Medtem ko je v ZDA večina makroekonomskih novic še vedno pozitivnih, je v Evropi drugače. Italijanska brezposelnost je bila novembra pri 13,4 odstotka rekordno visoko, nemški izvoz je novembra vidno nazadoval, prav tako industrijska proizvodnja. To je gotovo malce vplivalo na zadržanost vlagateljev na delniških trgih, medtem ko se na obvezniških trgih bikovski trend še noče končati, saj vsi pričakujejo, da bo Evropska centralna banka kmalu najavila program kvantitativnega sproščanja v obliki odkupovanja državnih obveznic. Če je bila še pred letom dni donosnost nemške desetletne obveznice pri približno dveh odstotkih, je zdaj le še 0,43-odstotna, kar je najmanj po letu 1989. Analitiki napovedujejo, da utegne donosnost zdrsniti vse do 0,10 odstotka.

SBITOP pridobil dva odstotka in pol
Ljubljanska borza je, merjeno z indeksom SBITOP, v zadnjem tednu pridobila 2,58 odstotka. Najbolj, za pet odstotkov, so se podražile delnice Luke Koper in Gorenja, medtem ko so najprometnejše Krkine delnice pridobile odstotek. "Tudi letos bo dogajanje krojila privatizacija," je za STA povedala Alenka Eržen iz GBD-ja. Naslednji na vrsti za prodajo je Telekom Slovenije. Zavezujoče ponudbe naj bi se odpirale konec meseca januarja. "Pri nakupih delnic - predvsem teh, za katere se pričakuje privatizacija, svetujemo previdnost," je še opozorila Erženova. Če namreč slučajno prodaj ne bo (vedno več je pozivov, naj se prodaja Telekoma ustavi), bi lahko sledil večji popravek navzdol.