Borzni komentar
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 16 glasov Ocenite to novico!
Na Wall Streetu je bil zadnji teden pozitiven, saj je Dow Jones pridobil skoraj tri odstotke. Nekateri analitiki poudarjajo, da se denar s trgov v razvoju seli v ZDA. Tuji vlagatelji so s trgov v razvoju v mesecu maju prodali za 12,3 milijarde dolarjev vrednostnih papirjev. Gre za največji odliv po novembru 2016. Foto: Reuters
V Nemčiji odmevajo ugibanja o združitvi v bančnem sektorju. Deutsche Bank naj bi se o tem pogovarjal s Commerzbankom. Prejšnji mesec so v Deutsche Banku napovedali, da nameravajo zaradi zmanjšane dejavnosti investicijskega bančništva ukiniti več kot 7.000 delovnih mest. Bonitetna hiša S&P je na začetku junija največji nemški banki znižala bonitetno oceno. Foto: Reuters
Cena ameriške lahke nafte se je na tedenski ravni znižala tretjič zapored, v primerjavi z brentom je cenejša že za več kot 11 dolarjev, kar je največ po letu 2015. Proizvodnja v ZDA se je v zadnjih dveh letih zvišala kar za 28 odstotkov in je vse bližje 11 milijonom sodov, kolikor nafte dnevno proizvede največja proizvajalka nafte Rusija. Foto: Reuters
Ugibanja, da bo Evropska centralna banka konec leta končala program kvantitativnega sproščanja (QE), so pomagala evropski valuti. Evro je tako v četrtek poskočil na 1,184 dolarja, kar je bil tritedenski vrh. Foto: Reuters

Dodaj v

ECB morda privija pipico; švicarski finančni eksperiment

Tedenski pregled dogajanja na finančnih trgih
10. junij 2018 ob 06:05
Ljubljana - MMC RTV SLO

Finančni trgi že zrejo proti prihodnjemu tednu, ki prinaša zasedanje obeh največjih centralnih bank, Švicarji pa danes na referendumu odločajo o pobudi, ki bi lahko močno spremenila pravila igre na bančnem trgu.

Referendumska pobuda predvideva, da banke ne bi smele več ustvarjati novega, knjižnega denarja, ampak bi bila pristojnost ustvarjanja denarja izključno pri centralni banki. Bančni model zdaj temelji na načelu delnih rezerv. Denar, ki ga imajo komitenti na svojem računu, banke namreč posodijo naprej in na ta način ustvarjajo knjižni denar. Obdržati morajo le tolikšen del obvezne rezerve, kot to zahteva regulator. V ugodnih gospodarskih časih s takšnim modelom ni težav, v krizi pa lahko hitro sledi naval na banke (to se je dogajalo v zadnji finančni krizi), pri čemer seveda posamezna poslovna banka v nobenem primeru ni sposobna (brez pomoči centralne banke) izplačati gotovine vsem komitentom.

Referendum je padel, predlog je zavrnilo 75,7 odstotka Švicarjev.

.
Guverner Jordan: Nevaren eksperiment!

Trenutno je v Švici v obtoku 85 odstotkov denarja, ki velja za elektronskega in ga je ustvarila domača bančna industrija. Če zagovorniki pobude, znane tudi pod imenom "Vollgeld", pravijo, da bi to prineslo stabilnejši finančni sistem, ki bi bil odporen proti vsem šokom, pa tako centralna banka kot tudi poslovne banke pobudi nasprotujejo. Guverner švicarske centralne banke Thomas Jordan meni, da gre za nevaren eksperiment, prvi mož banke UBS Sergio Ermotti pa je povedal: "Ne verjamem, da bodo Švicarji ravnali tako samomorilsko in podprli referendum." Ankete sicer kažejo na neuspeh referenduma, vseeno pa se negotovost odraža na vrednosti delnic obeh največjih švicarskih bank UBS in Credit Suisse, saj so maja padle na večmesečno dno, kar pa je bil tudi odziv na politično dogajanje v Italiji in Španiji.

JP Morgan oklestil napoved o letošnji ceni nafte
Na razvitih delniških trgih je bil sicer zadnji teden občutno pozitiven (Dow Jones se je povzpel za 2,76 odstotka in se učvrstil nad 25 tisoč točkami), čeprav je bilo opaziti tudi nekaj previdnosti pred vrhom držav G7 v Kanadi. Vlagatelje je zlasti strah trgovinske vojne. Svetovna banka opozarja, da bi lahko zviševanje carin vodilo v visoko, do devetodstotno, znižanje obsega svetovne trgovine, to pa je padec, podoben tistemu na vrhuncu finančne krize. Nafta se je zadnji teden nekoliko pocenila. Ker se ameriška proizvodnja še kar povečuje (zadnji teden je dosegla rekordnih 10,8 milijona 159-litrskih sodov dnevno), je premija brenta na ameriško lahko nafto že dobrih 11 dolarjev, kar je največ po 2015. Analitiki pri JP Morganu so napoved za letošnjo povprečno vrednost nafte WTI (ta je trenutno pri 65,7 dolarja) oklestili za tri dolarje, na 62,20 dolarja.

Dow Jones (ZDA)

25.316 točk

Nasdaq (ZDA)

7.645
DAX30 (Frankfurt)12.766
Nikkei (Tokio)22.694
10-letne am. obvezn.

donos: 2,94 %

10-letne slov. obvezn.donos: 1,19 %
EUR/USD

1,177

EUR/CHF

1,16

bitcoin

7.650 USD

nafta brent76,77 USD
zlato

1.299 USD

euribor (6-mesečni)–0,269 %

.


Stockman svari pred večjim padcem
Ker so delnice v New Yorku spet blizu rekordnim vrednostim (predvsem tehnološke delnice postavljajo rekorde), se spet pojavljajo dileme, ali delnice niso predrage. David Stockman, ki je imel v 80. letih pomembno vlogo v kabinetu ameriškega predsednika Reagana, je prepričan, da je trg močno prevrednoten in mu grozi hud padec. Kdaj naj bi se to zgodilo, ni želel ugibati. "Indeks S&P 500 (trenutno je pri 2.779 točkah) bi lahko strmoglavil na 1.600 točk. Ekspanzija traja že osem ali devet let. Vse je noro ovrednoteno," pravi Stockman. Po spletni anketi CNBC-ja je več kot 60 odstotkov vprašanih menilo, da je trg res prevrednoten. Stockman sicer zavrača mnenje, da je visoka vrednost delnic upravičena tudi zaradi nove davčne zakonodaje, ki je ameriškim podjetjem znižala davek na dobiček. Po njegovem mnenju je to le kratkoročno podžgalo delnice.

Bo Fed letos kar štirikrat zvišal obresti?
Vodilna svetovna finančna središča že zrejo proti naslednjemu tednu, ko se bosta na redni seji sešli tako ameriška centralna banka Fed kot tudi Evropska centralna banka. Prvi ekonomist ECB-ja Peter Praet je namignil, da utegne biti ena izmed ključnih tem tudi vprašanje, ali konec leta končati program odkupovanja obveznic (QE). Gospodarstvo dobro okreva, inflacija sicer še ni na ciljni vrednosti (dva odstotka), a vendarle je čas, da se denarna politika vrne v normalne okvire in da ECB pripravi tudi teren za prvo zvišanje obrestne mere po finančni krizi, kar pa se verjetno še vsaj eno leto ne bo zgodilo. Fed bo medtem v sredo skoraj zagotovo spet (drugič letos) zvišal obrestno mero, in sicer za 25 bazičnih točk, na raven med 1,75 in 2,0 odstotka. Borzniki bodo zato predvsem poskušali "ujeti" kakšen namig, ali letos sledi še en ali pa vendarle še dva dviga obresti.

Tomaž Okorn
Prijavi napako
Komentarji
Krimsky
# 10.06.2018 ob 08:18
»Denar, ki ga imajo komitenti na svojem računu, banke namreč posodijo naprej in na ta način ustvarjajo knjižni denar.«
Navedek je 'bančništvo za naivne', kajti če bi banka posojala samo denar svojih komitentov – ne bi nikoli ustvarila niti centa novega denarja.
~
Če varčna babi prinese v banko 1000 enot, le-ta na osnovi tega pologa izda npr. od 8 do 9 tisoč enot kredita, in to je tisto kreiranje novega denarja, ne pa posojanje pologov varčnih babic naprej. Od kod se je novi denar vzel? V cerkvi bi rekli 'odondod', v angleščini 'from thin air', … preprosto so si ga izmislili in vtipkali.
Na vsakem drugem poslovnem področju bi to veljalo za goljufijo, vendar imajo banke na vratih nalepljeno licenco in goljufajo z dovoljenjem. Posodijo vam denar, ki ga v trenutku, ko ste skozi vrtljiva vrata vstopali – banka še ni imela, novemu denarju daje vrednost vaša podpisana obveza »Potem bom pa delal!«

Zasluga za kreacijo novega denarja torej pripada vam in ne banki, vi ste tisti, ki poganja gospodarstvo naprej. A namesto priznanja in hvaležnosti, da to počnete, morate – ironija – plačati še obresti.
~
Vendar vi nimate licence da bi si denar za obresti izmislili … lahko pa kajpak vzamete nov višji kredit, in banka si ga bo spet z veseljem izmislila za vas. Zakaj? Ker si ga ona lahko!
BTZ
# 10.06.2018 ob 08:19
@Sammy13

Članek čisto pravilno opiše največji problem modernega bančništva - fractional reserve banking. Samo ime ti to pove - delne rezerve. Nima veze ročnost, valda da mora biti to knjižno pokrito, ne potrebuješ pa 100% rezerve v depozitu. In zato gredo švicarji na referendum, ker to zahtevajo - 100% rezerve.

Nisem si mislil, da bom tako kmalu doživel, da se bo nekdo ukvarjal z najbolj gnilim in škodljivim temeljem finančnega sistema, ki ima bolj globoke in škodljive posledice za življenje kot karkoli drugega. Seveda tega večina ljudi ne dojame, ampak to trobim že skoraj 20 let, zato lahko rečem le, BRAVO ŠVICARJI!
BTZ
# 10.06.2018 ob 08:53
@ElTorro

Gre za temelj bančništva, ne za to kako so krediti posamezne komercialne banke dolgoročno pokriti. To sta dve različni stvari.

Poglej si filmček, ke je objavljen nad tvojim postom, ki preprosto razloži temeljni problem.

Zakaj je kreditni denar tako škodljiv za človeštvo? To je pravo vprašanje.

1. Treba se je zavedat, da je praktično ves denar, papirni in elektronski nastal kot kredit. Kredit pa je obremenjen z obrestmi. Zazvoni znonček v glavi?
Ves denar v obtoku je obremenjen z obrestmi!
Kar pomeni, da če bi bila vsa posojila tega sveta vrenjena - denarja ne bi bilo v obtoku!

Komu plačujemo te obresti? Bankam, ki imajo monopol nad ustvarjanjem denarja, tako da lahko zaračunavajo obresti na nekaj, kar ni imela in je lahko ustvarila iz 0. Zato pa je danes finančni sektor daleč najbogatejša industrija na svetu, namesto da bi bile banke navadna birokratsko storitvena dejavnost, torej klasična posojilnica/hranilnica s 100% rezervami.

2. Obresti, ki rastejo eksponentno. Glede na točko 1. je dolg do denarja vedno večji od količine denarja v obtoku! Še enkrat, ves denar v obtoku je obremenjen z obrestmi, ki jih je potrebno poplačat, a tega denarja še ni! Dokler so obresti nizke in je gospodarska rast to še gre nekaj časa, ko pa postane dolg prevelik gosodarstvo pa ne more rast v neskončnost na končnem planetu, mi (ljudje, firme, ...) ne morejo več odplačevat kreditov. In pride do zloma, banke pa poberejo zavarovanja, recimo hiško, ki si jo je mlada družina zgradila na kredit.

3. Ljudje, nehajte si mislit, da je obstoječi finančni sistem ok in da so banke pač še ena od industrij. Ne, to, kako finančni sistem deluje, ki ima vgrajen motor eksponentne rasti preko obrstno obrestnega računa, to je največja katastrofa, ki smo jo sami spustili nad nas. Nič ne more eksponento rast v neskončnost, in ta stalna zahteva po rasti nas uničuje. Naše telo ne raste iz dneva v dan, rak pa. Kakšen je konec pa vsak ve.
presenečen
# 10.06.2018 ob 08:40
Trenutno je v Švici v obtoku 85 odstotkov denarja, ki velja za elektronskega in ga je ustvarila domača bančna industrija.

Virtualna ekonomija. Stari očetje bi rekli da smo malo čez les..
BTZ
# 10.06.2018 ob 08:59
@K_ris

Če se ukine sistem delnih rezerv, se s tem ukine tudi celotno kreditiranje. Kredit je mogoč le v sistemu delnih rezerv.

Ni res. Izdaš lahko le toliko kredita kot je vezanih depozitov in nič več. Ja, precej manj kot danes. Tako kot ti ne moreš zapravit več papirčkov, kot jih imaš v denarnici, plastike pa ni več. Ti lahko frendu posodiš toliko denarja kolikor ga imaš in nič več. To je bančništvo s 100% rezervami.
Skippy
# 10.06.2018 ob 12:03
Vedno znova me razveseli, ko slišim, da Švicarji odločajo o temlejnih stvar države. Zlate rezerve, davki, bančništvo.

Ampak Švicarji so znani po tem, da niso neumni in da zaupajo strokovnjakom, še manj pa nasedajo gospodarskemu in komunističnemu populizmu (razumejo, da za denar moraš delati in da ne pade iz neba). Oni vedno obkrožijo popolnoma nasprotno kot bi Slovenci. YouTube Slovenci bi državo sesuli v nekaj mesecih.
Skippy
# 10.06.2018 ob 11:58
Lepote neposredne demokracije, ko raja na referendumu odloča o stvareh o katerih nima pojma oz. še huje se je podučila v nekem yt filmčku.

Saj pravim:
YT je največja grožnja razvoju držav in demokraciji nasploh. Ljudje mislijo, da vse znajo, ker pogledajo neki fake YouTube filmček.
5tane
# 10.06.2018 ob 09:18
So main stream media zamenjali ploščo? Ne govorijo več vse je super in v najboljšem redu, ampak nas pripravljajo na največjo krizo v zgodovini.
Skippy
# 10.06.2018 ob 12:00
Najhuje pa je to, da so ljudje toliko neumni, da si ne priznajo, da nimajo pojma o neki stvari in potem še odločajo o tem.
Miran45
# 10.06.2018 ob 09:11
Švicarji imajo v osnovi prav. Izdani krediti bi morali pri banki biti pokriti 100%. Vprašanje pa je, ali bi to na gospodarstvo vplivalo dobro ali slabo. Vsi vemo, da bi bilo živet v čistem okolju bolj zdravo. Ampak živimo v posvinjanem okolju in vsi smo se temu prilagodili in po tem sistemu živimo, smo se navadili, eni bolj, drugi manj, odvisno od iznajdljivosti posameznika. Lahko rečemo, da živimo igro življenja, ki je daleč od poštenega. Če pa pravila spremenimo v osnovi (kar 100% pokritost kreditov je osnova nekih pravil v finančnem svetu), se bi najverjetneje v tej današnji nepošteni finančni igri zgodil še večji kaos. Ta eksperiment bi morali narediti na enem manjšem vzorcu gospodarstva, da bi ugotovili kakšne bi bile posledice. Seveda je pa iluzorno pričakovat od enega direktorja banke ali zaposlenega v centralni banki, da bi hvalil tak eksperiment, če pa se točno ve, da bi uspešnost tega eksperimenta zelo ogrozil interese banke ali finančne institucije kjer je zaposlen.
zapravico
# 10.06.2018 ob 09:08
Cilj bank je da se prebivalstvo osiromaši,ker le tako lahko upravljaš z njimi
gizmolinux
# 10.06.2018 ob 08:25
No ja, kaj ne furajo američani njihov zeleni floder po celem svetu, pa jim zaenkrat še gre, je pa Trump vedno bolj nejevoljen, ker se trend obrača(mogoče jim zmanjkuje papirja). Sarq
ElTorro
# 10.06.2018 ob 14:52
Tu oporekaš samemu sebi [08:35], da banka iz pologa 1000 enot naše varčne babi ne more napraviti 9000 enot kredita.


Ne, nisem rekel, da ne more. Rekel sem, da če prinese babica 1000 enot na banko, ne more banka dati nekomu 9000 enot kredita. Če se že sklicuješ na nek komentar (8:35), ga vsaj preberi v celoti. Sem lepo napisal, da gre potem veriga lahko naprej.

9000 je maksimalen možen znesek, ki se zgenerira v celotni verigi. Če banka kot prvo uspe najti dovolj kreditojemalcev, in kot drugo prepriča vse te kreditojemalce, da denar pustijo na banki.

Jemlješ stvari iz konteksta, ali je problem kje drugje?
ElTorro
# 10.06.2018 ob 14:40
Seveda bi komercialna banka še služila, sam manj, dodatno pa bi mela CB direktno kontrolo nad M3.

Zakaj misliš, da bi banka služila manj?

Švicarska CB je recimo proti temu predlogu - morda se jim zdi, da imajo dovolj dober nadzor nad M3?
Dux Ursus
# 10.06.2018 ob 11:02
Bravo Švicarji!!!
Vedno znova me razveseli, ko slišim, da Švicarji odločajo o temlejnih stvar države. Zlate rezerve, davki, bančništvo. Država, ki zaupa svojim ljudem in jim daje proste roke pri odločitvah za katere bodo seveda potem prevzeli tudi odgovornost. Bravo!
Pri nas pa se politiki ustrašijo, da slučajno ne bi ljudje odločali o svoji usodi... in zahojenci jim celo nasedajo. (npr: Da slučajno res ne bi bil referendum na datum volitev)
Vedno znova se vprašam, kaj bolj koristi državi. Imeti izobražene in odgovorne državljane ali neuke bebčke, ki samo kimajo kar reče oblast (npr: Živel TEŠ6 in 2TDK)!
sport.billy
# 10.06.2018 ob 10:31
"Fractional reserve system" ni nič drugega ko s strani držav legalizirano ponarejanje denarja, pač z namenom čim hitrejše rasti ekonomije in služenja komercialnih bank.
Plastičen primer :-) : Sem Janez. Dobim licenco da sem banka. Od nekod mi kapne 10EURov. Pride Pepa, in reče da rabi 100EURov.Rečem, 'ni blema', grem v sosednjo sobo in na lasercu natiskan frišnih 90EURov in mu dam 100EURov. Čez 1mesec mi Pepa prinese 110EURov. 90 natisnjenih EURov skurim da ne ne zebe, 10 dam v žep, z 10 pa se še naprej igram banko ;-)
Robiland
# 10.06.2018 ob 09:07
Bravo Svica. Svetlobna leta pred ostalimi.
BTZ
# 10.06.2018 ob 09:06
@K_ris

Dej glej malo izven okvirja tega, kar si navajen. Kajti ta sistem, na katerega si navajen, ni naraven, niti vzdržen. Sem ti že napisal. Ti lahko frendu posodiš samo to kar imaš, ja? A lahko posodiš nekaj tistega, kar imaš? Lahko. Torej v čem je problem. Lahko posodiš nekaj, kar nimaš? Ne moreš. No to je privilegij bank. Da boš dojel razliko med normalnim svetom in bankami. Ja, banka ima vse to v bilanci, ki je na koncu 0, ampak to je pač računska telovadba, da računovodstvo štima.
BTZ
# 10.06.2018 ob 16:29
@K_ris

O kakšni eksponentni rasti govoriš?

Kakšna funkcija je obrestni račun, linearna ali eksponentna?

Tole bi si morali vsi ljudje pogledati. Ne gre le za banke, denar, tu se skriva odgovor, ki ga išče tudi ElTorro. Kaj pomeni rast, kaj je to eksponentna rast. V čem je problem, če nekaj eksponentno raste.

https://www.youtube.com/watch?v=F-QA2rkpBSY
veza
# 10.06.2018 ob 15:30
In ko pride kriza, vlagatelji peki in frizerke pokadijo, tisti na vrhu pa pravočasno zapustijo barko in se smejejo naivnemu ljudstvu.
ElTorro
# 10.06.2018 ob 14:49
Kako je to možno mi razloži, če imaš pa bilančno vse pokrito in je suma +/- = 0. Komu je svet dolžen? Vse države v konvertibilnem monetarnem sistemu so dolžnice. Zakaj? Komu? Marsu?


S tem si pokazal svoje nerazumevanje državnega dolga.

Slovenija izda za 1000 EUR obveznic. Jaz jih kupim. Slovenija je dolžna 1000 EUR. Ne Marsu, ne bankam (ker države ne jemljejo kreditov) ampak meni.

Vsa ta gonja po rasti in hitrejšem obratu je samo zaradi tega, ker je treba gospodarstvu odplačevati obresti bankam. To je treba dojet, kakšen globalni vpliv na življenje ima monetarni sistem.

A če bo CB direktno generirala ves denar v obtoku pa ne bo treba plačevati obresti? Gonja po rasti je zato, ker lastniki zahtevajo donos za svoje naložbe, ne pa zato ker podjetja ne bi bila sposobna odplačevati kreditov brez rasti. Velika večina vseh podjetij z lahkoto odplačuje svoje kredite. Presenečenje - veliko podjetij sploh nima omembe vrednih kreditov.

Razumet moraš vpliv eksponente funkcije. Nisem si jest kriv, da mi je vsiljen nepošten način zaračunavanja kredita. Namesto eksponentne funkcije, torej obrestno obrestnega računa bi lahko bil linearen

Pri kreditu plačuješ čisto navadne linearne obresti. Obresti na obresti ne plačuješ.

Koliko sva midva dala za Novo KBM?

Jaz osebno preveč, in bi jo bil pustil propasti. Žal so tisti na oblasti odločili drugače.

Zato ker raste, ker mora rast, ker je vse kar slišiš rast, rast, rast, gospodarstvo mora rast. Zakaj? A ti pa jest rasteva vsak dan, a rabiva vsak dan več? Če ne raste, je kriza, totalna kriza, zlom. Zakaj mora rast? Zato ker te obresti gonijo - zato

Zakaj morajo potem rasti socialne pomoči? Minimalne plače? Vse plače?
Ker ljudje hočemo imeti vedno več. Danes lahko z minimalno plačo materialno živiš bistveno bolje, kot pred petdesetimi leti. Ampak danes nihče noče živeti tako, kot so živeli takrat. Ker hočemo več, hočemo bolje. Zato je potrebna rast. Ne pa zato, ker je treba plačevati obresti.

Glej, razumem - pač sovražiš banke. So se ti očitno z nečim zamerile. Ampak to, da so bančne obresti največje zlo na svetu, je pač neumnost.
Krimsky
# 10.06.2018 ob 11:01
@ ElTorro [09:52]
»V končni fazi lahko iz teh 1000 enot nastane maksimalno 9000 enot, če vsi v verigi ves denar pustijo na banki.«

Tu oporekaš samemu sebi [08:35], da banka iz pologa 1000 enot naše varčne babi ne more napraviti 9000 enot kredita.

Seveda ga lahko, … in v tem je čar, … ali pa zlo, … odvisno s katere strani gledaš na sistem delnih rezerv.
~
Postavlja pa se resno vprašanje, ali je tistih 8000 enot, za katere smo prevzeli obvezo, da 'bomo potem delali' – res povsem izmišljenih?
V primeru nas navadnih smrtnikov (reševanje stanovanjskega problema, avto, …), … in če nam služi zdravje in obdržimo redno zaposlitev – niti ne. Tu gre za 'dober kredit' in mi ga bomo vrnili.
Če tak kredit najamejo pravne entitete, ki nimajo niti najmanjšega interesa karkoli delati, ampak ga preusmerijo na koralne grebene in potem poniknejo … pa gre za – slab kredit. In potem imamo … bančno luknjo.
wta
# 10.06.2018 ob 10:32
@ElTorro

Kje si banka sposodi denar mene en klinc briga. Pomembno je le to, da če jaz pridem na banko dvignit svojih (karikiram) 300 milijonov evrov jih banka mora imeti na voljo. Me sploh ne zanima komu je banka ta denar naprej posodila. V trenutku ko se jaz spomnim dvignit denar mora biti na voljo. To je tisto o čemer bodo Švicarji glasovali. Vsak cent zapisan tam na računalniku mora biti pokrit s fizičnim denarjem v banki.
wta
# 10.06.2018 ob 10:30
ElTorro

No, in zakaj ima to, da ima recimo NLB le 50% dolgoročnih kreditov pokritih z dolgoročnimi depoziti, bolj škodljive posledice za življenje kot prekarizacija dela, vojne, onesnaženje, klimatske spremembe, kriminal, vse slabša starostna struktura prebivalstva ...?


Zato, ker če pride do krize ti banka ne bo izplačala denarja. Če ti banka ne bo izplačala denarja ne boš imel od česa živeti. Očitno nisi bil v Grčiji v času krize leta 2008. Bankomati so bili brez denarja, banke so bile brez denarja. Ljudje niso mogli kupiti hrane ker niso mogli priti do denarja.
nomensland2015
# 10.06.2018 ob 10:11
Ja, "fractional reserve system", ko lahko privatne komercialne banke ustvarjajo (ko nekdo vzame kredit) novi (elektronski) denar 'out of thin air' (ne samo iz depozitov!), in pri tem lepo služijo, je temelj finančnega sistema in s them tudi trenutnega kapitalizma (boom-bust cikel je tudi v veliki meri posledica tega). Da si nekdo upa drezniti v to sršenje gnezdo je pravo čudo. Seveda je vprašanje, kakšna bi naj bila točno korekcija v Švici in kake vplive bi to imelo npr. na gospodarsko rast in ekonomijo v celoti
Druga Švica
# 10.06.2018 ob 10:04
"Švicarji pa danes na referendumu ODLOČAJO o pobudi, ki bi lahko močno spremenila pravila igre na bančnem trgu."

O čem pa mi? O zaprtju trgovin ob nedeljah ..... pa še to nas ne j..... 5 posto.
K_ris
# 10.06.2018 ob 09:00
@BTZ

namesto da bi bile banke navadna birokratsko storitvena dejavnost, torej klasična posojilnica/hranilnica s 100% rezervami.

V sistemu s 100% rezervami ne bi imela česa posojati. Verjetno kot konitent ne bi bil najbolj zadovoljen, da ko banka nekomu odobri 1000€ kredita, tebi z računa izgine 1000€ depozita.
K_ris
# 10.06.2018 ob 08:50
Če se ukine sistem delnih rezerv, se s tem ukine tudi celotno kreditiranje. Kredit je mogoč le v sistemu delnih rezerv.
crnuskagmajna
# 10.06.2018 ob 08:41
Čakaj malo... Cena ameriške lahke nafte se je na tedenski ravni znižala tretjič zapored... pri nas pa nekaj dni nazaj zvišanje cen naftnih derivatov, ker so se cene nafte zvišale?!
A nas zajbavate?!
ElTorro
# 10.06.2018 ob 08:35
Če varčna babi prinese v banko 1000 enot, le-ta na osnovi tega pologa izda npr. od 8 do 9 tisoč enot kredita

Ne drži. Če babi prinese 1000 enot, banka izda 900 enot kredita (če je recimo predpisana rezerva 10%).
Če vzameš teh 900 v gotovini in jih daš doma pod povšter, se zgodba tam konča.
Če pa teh 900 enot pustiš na banki, lahko od teh 900 enot izda novih 810 enot kredita....in tako naprej....
SonceSije
# 10.06.2018 ob 20:05
@K_ris
tehnološki napredek je pogojen s surovinami... ali poznaš kakšno tehnologijo, ki ni iz surovine?
veza
# 10.06.2018 ob 17:06
Springbok
# 10.06.2018 ob 16:07

Kot kažejo prvi rezultati, so Švicarji iniciativo zavrnili. Le 24% Švicarjev bi eksperimentirali z denarjem.

ravno obratno, sedaj se eksperimentira z denarjem, z njim se veriži, špekulira, 24% Švicarjev bi to prekinilo, spremenilo, izboljšalo, ljudje so večinoma kot ovce.
veza
# 10.06.2018 ob 17:02
BTZ
# 10.06.2018 ob 16:19

bravo, BTZ, rekel ti bom kar baltazar, za hec, ker me spominjaš na tega junaka iz risank, ki vedno najde rešitev in ti si to lepo razložil, da je vsem razumljivo.

ElTorro
# 10.06.2018 ob 16:37

v sedanjem sistemu je vgrajena past, zato smo večinsko izkoriščani, eni na vrhu pa peberejo sadove
Gyorgy
# 10.06.2018 ob 15:29
@makaroncek

Verjetno med 600 - 700 eur.
veza
# 10.06.2018 ob 15:28
Da smo z virtualnim denarjem- (napihnjenimi krediti) vsi bolj bogati in da bi brez tega zavladala lakota in pomanjkanje, tega filma jaz ne kupim.
Ker krize so v tem sistemu stalnica, in v krizah se potem enormni dobički oklestijo in pridemo na koncu na nek približek realnosti.
Čaka nas ena hudo velika kriza.
Springbok
# 10.06.2018 ob 11:46
Če Švicarji predlog za Vollgeld na referendumu sprejmejo, bo šel tečaj CHF v višave, saj bo ponudba manjša, povpraševanje pa večje

In kako bodo potem odločala naša sodišča v primeru kreditov v frankih. Da bi morale banke podučiti krreditojemalce, da se lahko kreditni sistem, ki vpliva na tečaj na referendumu zamenja?
HOR
# 10.06.2018 ob 11:39
Dolg je volk...
mangrooooo
# 10.06.2018 ob 11:35
@samo res

Nihče več ne govori o kriptovalutah. Zdaj ko pada je čas za kupit ali ne?

Ravno danes je cas za kupit. Menda ja ne bos kupoval takrat, ko raste.
Vedno se kupuje, ko vrednost pada.
el CARTEL
# 10.06.2018 ob 11:32

zapravico
# 10.06.2018 ob 09:08
Prijavi neprimerno vsebino
Cilj bank je da se prebivalstvo osiromaši,ker le tako lahko upravljaš z njimi


cilj voditeljev je, da imaš narod v dolgovih.

ker narod, ki mora odplačati kredit za stanovanje ali šolanje otrok, je ubogljiv in sprejme vse - tako od delodajalcev kot od oblasti.

nekdo je to pač načrtno počel.
BTZ
# 10.06.2018 ob 11:09
@K_ris

Pa bi bil ti zadovoljen, če bi banka posodila, kar imaš ti na računu, tako da bi tebi z računa ta denar izginil? Ker drugače v sistemu 100% rezerv banka ne bi mogla dajati kreditov.

Treba je gledat celotni sistem poslovnih bank, ne le ene. Če gledaš le eno, potem imaš prav, je to le zakladnica. Včasih, do leta 1971, ko je bil denar vezan na zlato podlago, je bil fractional reserve banking še nekako pod kontrolo. Ni povečanja zlatih rezerv, ni novega denarja iz primarne emisije. Po odstopu od zlatega standarda pa je finančna industrija podivjala in zato imamo danes take probleme, ker se že denar iz primarne emisije precej nekontrolirano ustvarja. Kaj šele M2, M3, ...

Naslednja, še bolj bistvena stvar pa je, da ne bi smeli zaračunavati obrestnih obresti, ki eksponentno rastejo. To je večje zlo od same nepokritosti.

Še en podatek, skupni strošek oz breme finančnega sistema na ekonomijo je približno 1/3. Izračunano več kot 20 let nazaj za Nemčijo. Danes verjetno še več. To pomeni, da je za vse nas življenje vsaj za 1/3 dražje zaradi finančnega sistema kot ga imamo. VSI bi se morali tega zavedat, kdo nas krade.
BTZ
# 10.06.2018 ob 10:43
@ElTorro

Dobro razumem globalni finančni sistem in zato prihaja do razhajanj, ko človek gleda parcialno eno banko, treba pa je gledat celotni monetarni sistem.

1. Dolg do denarja je večji od denarja v obtoku.

To je fakt! Samo poglej si stanje sveta. Ves svet je zadolžen, vse države so zadolžene. Bloomberg par dni nazaj:

Global Debt Jumped to Record $237 Trillion Last Year!
in kako to zgleda:
https://www.weforum.org/agenda/2018/05/6
3-trillion-of-world-debt-in-one-visualization

Kako je to možno mi razloži, če imaš pa bilančno vse pokrito in je suma +/- = 0. Komu je svet dolžen? Vse države v konvertibilnem monetarnem sistemu so dolžnice. Zakaj? Komu? Marsu?

Svet dolguje privat bankam. V tem je problem, globalni. Svetovno gospodarstvo je talec bank in finančnih institucij in finančnih špekulantov. To je problem, ki posledično generira ostale probleme - revščino, degradacijo in uničevanje okolja zaradi nuje po čimhitrejšem obračanju gospodarstva, ki proizvaja nepotrebeno - overproduction. In to čutimo vsi na lastni koži, vsak dan novo, "planned obsolence", da čimprej crkne in moraš kupit novo, ... Vsa ta gonja po rasti in hitrejšem obratu je samo zaradi tega, ker je treba gospodarstvu odplačevati obresti bankam. To je treba dojet, kakšen globalni vpliv na življenje ima monetarni sistem.

2. Razumet moraš vpliv eksponente funkcije. Nisem si jest kriv, da mi je vsiljen nepošten način zaračunavanja kredita. Namesto eksponentne funkcije, torej obrestno obrestnega računa bi lahko bil linearen. Kako nepošten je sistem vidiš dnevno, ko smo mali ljudje takoj zarubljeni, ko pa banka propade, jo dokapitaliziramo mi! Mi smo de facto plačniki lastnih in bančnih dolgov! Koliko sva midva dala za Novo KBM?

Tu vidiš, kdo je sveta vladar. Zakaj na svetovnem in lokalnem nivoju ne pustimo, da se ta kradljiva bančna piramida sesuje? Zato ker je moč v rokah tistih, ki kontrolirajo denar. Zato bodo tebe rubili, pa še banko boš iz svojega žepa moral dokapitalizirat.

3. Zakaj je monetarni sistem "motor" svetovnih problemov?

Zato ker raste, ker mora rast, ker je vse kar slišiš rast, rast, rast, gospodarstvo mora rast. Zakaj? A ti pa jest rasteva vsak dan, a rabiva vsak dan več? Če ne raste, je kriza, totalna kriza, zlom. Zakaj mora rast? Zato ker te obresti gonijo - zato. In to vodi na eni strani v družbo, kjer je totalno preobilje vsega, totalna prekomerna produkcija vsega in posledično vedno večja revščina večine sveta. In ta produkcija nepotrebnih izdelkov - odpadkov, zastruplja zamljo, morje, zrak, ubija živali. Skratka je neposredni krivec za okoljsko katastrofo zemlje. Kjer pa je pomanjkanje, tam so vojne. Na eni strani preveč, na drugi premalo. Jenkiji pa morajo v vojne, ker imajo še vedno petrodolar in če zgubijo kontrolo nad nafto - adijo $$$.
santaonn
# 10.06.2018 ob 09:48
ElTorro, kaj sanjaš s tem:

Ne drži. Če babi prinese 1000 enot, banka izda 900 enot kredita (če je recimo predpisana rezerva 10%).
Če vzameš teh 900 v gotovini in jih daš doma pod povšter, se zgodba tam konča.
Če pa teh 900 enot pustiš na banki, lahko od teh 900 enot izda novih 810 enot kredita....in tako naprej....


Krimsky ima prav: Če dobi banka 1000eur depozita in predpostavljamo zahteve za delne rezerve v višini 10%, lahko banka posodi dalje 9000eur. Zakaj? Od babičinega 1000eur depozita mora obdržat 10%=100eur, kar pomeni da ima na voljo 900eur. Ampak ker je zahteva za delne rezerve le 10% in NE 100%, lahko izdajo ven 9000eur posojilo, kar pomeni da njihovih 900eur v sefu ustreza 10%*9000eur=900eur, torej 10%-na rezerva=900eur ostaja v sefu.
mataj-finance
# 10.06.2018 ob 09:47
Hm... če tale "Vollgeld" prav razumem, banke denarja komitentov ne bi smele posojati naprej. To pomeni, da bi lahko ponujala samo storitve v stilu bančnih sefov (hranjenje gotovine), transakcijske storitve tipa Visa/Mastercard/ipd in mogoče še analitične storitve tipa Facebook (zbiranje podatkov o tem, kdo je kdaj kaj kupil). Preživljale se ne bi več z obrestmi na posojila, ampak z ležarinami in provizijami na transakcije.

Če je temu tako, ideja ni preveč dobra. Če posojil ne bi dajale banke, bi jih pač kdo drug, kaka mafija, naprimer. Zbiranje in analiza podatkov o transakcijah pa je še bolj nevarna.
ElTorro
# 10.06.2018 ob 09:41
@BTZ
Ne razumeš sistema, dobro preberi, kaj ti je napisal K_ris.

100% pokritje pomeni, da mora banka tvojih 100 EUR depozita dati v sef, in jih ne sme posoditi nikomur - ker mora imeti depozite 100% pokrite s svojimi sredstvi.

Kreditira lahko torej le z lastnimi sredstvi.

Nagradno vprašanje - koliko misliš, da boš moral v tem scenariju plačati banki za tvoj depozit? Banka ima namreč z depozitom le strošek, če ga ne more posoditi naprej, in bo torej to storitev zaračunavala.
ElTorro
# 10.06.2018 ob 08:28
Nisem si mislil, da bom tako kmalu doživel, da se bo nekdo ukvarjal z najbolj gnilim in škodljivim temeljem finančnega sistema, ki ima bolj globoke in škodljive posledice za življenje kot karkoli drugega

No, in zakaj ima to, da ima recimo NLB le 50% dolgoročnih kreditov pokritih z dolgoročnimi depoziti, bolj škodljive posledice za življenje kot prekarizacija dela, vojne, onesnaženje, klimatske spremembe, kriminal, vse slabša starostna struktura prebivalstva ...?
izo
# 11.06.2018 ob 13:16
se kdo čudi rezultatom referenduma?
jst se ne, vedo dobro državljani švice, od kje denar in kakšen denar je to. denar pač ne smrdi.
K_ris
# 10.06.2018 ob 20:32
@SonceSije

Uf, bo treba očitno začeti na začetku.

Tehnološki napredek je v ekonomiji definiran s tem, da z enakim vložkom proizvodnih dejavnikov (sem sodijo tudi surovine) proizvedeš več. Več pa je lahko definiran kot količinsko ali kakovostno povečanje. Za današnji prenosni računalnik rabiš verjetno manj surovin, kot smo jih za prenosni računalnik rabili pred 30 leti, pa lahko z današnjim narediš bistveno več.
Podobno lahko z modernim avtomobilom prevoziš 100 km z 7 litri goriva, s Fordom T (kot predstavnikom začetka serijske proizvodnje vozil) pa si za 100 km porabil okrog 15 litrov goriva.

Predvsem pa, in to je najbolj pomembno, večina gospodarske rasti v razvitih gospodarstvih izvira iz storitvenega sektorja, v katerem je povezava med surovinami in rastjo še bsitveno manj direktna kot v proizvodnem sektorju.
sammy13
# 10.06.2018 ob 18:19
@BTZ

1. Če znaš sam ocenit tveganje, uskladiti vire s povpraševanjem in ročnostjo, potem pa tvoj presežek denarja sam naprej posojaj in računaj zgolj opravnino. Kje je težava?

2. Ja, seveda. Ker je država oziroma ljudje, ki jo vodijo (kjerkoli na svetu) znana po tem, da je učinkovita in poštena. Raje zaupam tržnim mehanizmom.

3. Podjetja imajo v času rekordno nizkih obrestnih mer težave z odplačevanjem kreditov? Pol bi bil morda čas, da razmisliš, ali je krivda pri bankah, ali pa vendarle pri podjetjih.

4. Bi rekel, da se ti ne sanja, kaj sploh je euribor oziroma kaj je njegova funkcija in kako se tržno "nastane".

5. No, ta zadnja je pa pika na i. Človek je homo economicus in ja - hoče imeti vedno več (z zelo redkimi izjemami). Mi je bilo recimo smešno govorit z ljudmi iz sveta socialne ekonomije v Sloveniji (ki tako vsi po vrsti cuzajo državo za nepovratna sredstva, ker sami niso sposobni na trgu a ma ništa ustvarit) na temo kriptovalut. Veš kaj jim je najbolj všeč pri kriptovalutah? Ne to, da hudobna država nima roke nad njimi (ja, ta ista hudobna država, ki jih praktično v celoti financira), ampak, da s kriptovalutami lahko zaslužiš. Špekulativni vidik torej... in to pri kao najbolj poštenih članih družbe.
ElTorro
# 10.06.2018 ob 18:10
tu si me pa razočaral, obresti se računajo po obrestno- obrestnem računu

Večina kreditov v Sloveniji ne uporablja obrestno-obrestnega računa. Tudi smernice BS priporočajo linearni obračun obresti.

Meni osebno ni nobena banka še nikoli ponudila kredita z konformnim obrestovanjem.
Kazalo