James Bullard, predsednik Fedove podružnice v St. Louisu, meni, da bo padec brezposelnosti za 7,1 odstotka že pomenil tisti napredek, ki bo zadovoljil ameriško centralno banko in prinesel konec politike kvantitativnega sproščanja. Septembra se je Fed odločil za 3. krog sproščanja, v okviru katerega mesečno odkupi za 40 milijard dolarjev hipotekarnih obveznic, poleg tega pa v želji po čim nižjih tržnih obrestnih merah odkupi tudi za 45 milijard dolarjev vladnih obveznic.

Fed na kocko postavlja svojo kredibilnost
Bullard predvideva, da bo še letos brezposelnost padla na sedem odstotkov. Fed naj bi v tem primeru končal kupovanje obveznic in "akcijo" spet sprožil, če se bodo razmere poslabšale. Pri obrestni meri Fed funds še naprej velja, da bo ostala na ničelni ravni, dokler brezposelnost ne bo manj kot 6,5-odstotna oziroma inflacija ne bo porasla nad 2,5 odstotka. Medtem je še en Fedov uslužbenec, Jeffrey Lacker iz Richmonda, opozoril, da vodenje tako ohlapne denarne politike ogroža Fedovo kredibilnost in da to ni prava rešitev za gospodarske težave.

Jabolko cenejše, indeksi spet navzgor
V petek objavljeni podatki kažejo, da je decembra brezposelnost ostala 7,8-odstotna, največje svetovno gospodarstvo pa je decembra ustvarilo 155 tisoč neto novih delovnih mest. Širši delniški indeks S & P 500 (1.466 točk) se je kljub 2,6-odstotni pocenitvi Applovih delnic zvišal za pol odstotka, na tedenski ravni pa kar za 4,6 odstotka, kar je največ v dobrem letu dni. S & P je zdaj na petletnem vrhu. Obveznice so padle, posledično je donos na ameriške desetletne obveznice prvič po maju presegel 1,90 odstotka.

Dobički zadnjega četrtletja naj bi bili višji za 2,8 %
V prihodnjih dneh bo na Wall Streetu davčni prepad verjetno malce potisnjen na stranski tir, glavno vlogo pa bodo počasi prevzemali poslovni rezultati zadnjega četrtletja. Ti naj bi bili le malenkost boljši kot v tretjem lanskem četrtletju, ko so prihodki v povprečju nazadovali za 0,8 odstotka, dobički pa so bili višji le za 0,1 odstotka. Večina podjetij predvsem občuti evropsko dolžniško krizo. Vseeno naj bi po napovedih dobički porasli za 2,8 odstotka, prihodki pa za 1,9 odstotka. Prvi pokazatelj zdravja ameriških korporacij bo viden že v torek, ko bo Alcoa (proizvajalec aluminija) sporočila rezultate.

Rast ameriške valute
Zlato je zaradi strahu pred koncem Fedove "QE-politike" izgubilo tla pod nogami. V petek je padlo vse do 1.625 dolarjev, kar je najmanj po avgustu, vendar si je pozneje opomoglo in se podražilo za 25 dolarjev. Tudi nafta se ni mogla izogniti pocenitvi, vendar je lahki nafti vendarle uspelo teden končati nad 200-dnevnim drsečim povprečjem. Ameriška valuta je v primerjavi z japonskim jenom dosegla skoraj dveinpolletni vrh (88,40 jena za en dolar). Evro je v petek nihal med 1,2997 in 1,3067 dolarja.

Ljubljana optimistično v leto 2013
Ljubljanska borza je leto začela zelo optimistično, rast pa spodbujajo pričakovanja glede prodaje državnih podjetij. Indeks SBI TOP se je v treh dneh povzpel za 5,66 odstotka, pri čemer so se delnice Zavarovalnice Triglav in Krke povzpele za okoli osem odstotkov. "Tečaji na rastejo že vse od konca poletja, ko so na dan prišle prve napovedi o prodajah državnega premoženja. Določene delnice so poceni, a se je treba zavedati, da so tečaji zrasli na podlagi omenjenih razlogov. Če napovedanih prodaj ne bo, bi bili lahko priča krepkemu padcu tečajev," je povedala Alenka Eržen (GBD).