Borzni komentar
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.9 od 10 glasov Ocenite to novico!
V četrtek je dalo znak za začetek trgovanja na borzi v New Yorku vodstvo podjetja Snap, ki je izpeljalo uspešno javno prodajo, prvi dan trgovanja na borzi pa je tečaj delnice poskočil za več kot 40 odstotkov. Foto: Reuters
Delnica Snapa je bila v javni prodaji 17 dolarjev, prvi dan trgovanja pa je znašala celo 26 dolarjev. Tržna vrednost podjetja je poskočila na 34 milijard dolarjev, kar je za 19 novomeških Krk. Foto: Reuters
Cena ameriške lahke nafte je v četrtek zdrsnila najnižje po 9. februarju. V ZDA, največji svetovni porabnici nafte, so se zaloge črnega zlata zvišale še osmi teden zapored in so pri 520,2 milijona sodih spet na rekordno visoki vrednosti. Negativno je vplival tudi podatek, da je Rusija februarja na trg poslala dnevno 11,11 milijona sodov nafte, kar je ista količina kot januarja, tako da ni opaziti kakšne silne želje, da bi izpolnila decembra dano obljubo o znižanju proizvodnje za 300 tisoč 159-litrskih sodov dnevno. V primerjavi z oktobrom je Rusija do zdaj proizvodnjo oklestila za 100 tisoč sodov dnevno. Foto: EPA
Vrednost bitcoina se je povzpela nad vrednost zlate unče. V zadnjih sedmih tednih je bitcoin pridobil kar 60 odstotkov, ključen pa bo 11. marec, ko bo ameriški regulator trga (SEC) odločal o tem, ali bodo institucionalni vlagatelji prek skladov ETF lahko kupovali bitcoine. Če bo SEC prižgal zeleno luč, bi se po mnenju nekaterih cena bitcoina letos lahko povzpela prek 2.000 dolarjev, v nasprotnem primeru pa bi lahko bitcoin zanihal močno navzdol. Spomnimo, da je bitcoin leta 2014 z januarskih 950 strmoglavil na decembrskih 300 dolarjev. Foto: Reuters

Dodaj v

Tehnološke delnice v Deželi La La?

Skrb vzbujajoče poslovanje novomeške Krke
5. marec 2017 ob 15:44
Ljubljana - MMC RTV SLO

Snap, katerega hčerinsko podjetje Snapchat navdušuje milijone uporabnikov, bi si težko izbral boljši trenutek za borzni debi. Delnice so prvi dan trgovanja poskočile za 44 odstotkov.

Cena delnice v javni prodaji (IPO) naj bi bila med 14 in 16 dolarji, a so jo zaradi velikega zanimanja določili pri 17 dolarjih, kar pomeni, da je bila celotna vrednost Snapa ovrednotena na skoraj 24 milijard dolarjev in da gre za najodmevnejši IPO v tehnološki industriji po Facebooku leta 2012, v absolutnem merilu pa največji IPO po Alibabi 2014. A to je bil šele začetek. Ko so bile delnice v četrtek na Newyorški borzi vrednostnih papirjev na voljo celotni vlagateljski javnosti, je tečaj delnice (24,48 dolarja) pridobil 44 odstotkov, najvišji posli pa so se sklepali nad 26 dolarji.

Spomin na Facebook 2012
Čeprav naj bi Snapchat dnevno uporabljalo 158 milijonov uporabnikov, je takšna visoka vrednost delnic za podjetje, ki ne ustvarja dobička in ki je imelo lani 515 milijonov dolarjev izgube, izjemna. Analitiki Nomure pravijo, da so kupci Snapovih delnic preveč optimistični, ciljno vrednost pa so postavili le pri 16 dolarjih. Očitno menijo, da se lahko ponovi zgodba Facebooka, kjer je bila cena delnice v javni prodaji 38 dolarjev, tri mesece kasneje pa je tečaj padel na 20 dolarjev. Danes je to sicer nepomembno, saj je vrednost delnic skoraj 140 dolarjev, tržna vrednost podjetja pa več kot 400 milijard dolarjev.


Razmerje P/S najvišje po prelomu stoletja
Tednik The Economist se sprašuje, ali je tehnološka industrija v Deželi La La, kot je naslov filma, ki je pred tednom dni dobil šest oskarjev. Nekaj znakov je namreč alarmantnih: cene hiš so v San Franciscu v zadnjih petih letih porasle za 66 odstotkov bolj kot v New Yorku, kar je več kot na vrhuncu manije podjetij pikakom leta 2001. Z delnicami tehnoloških podjetij se trguje po najvišjem razmerju P/S (tržna vrednost podjetja v primerjavi s prihodki) od preloma stoletja. In ne nazadnje: vsa štiri največja podjetja na svetu po tržni kapitalizaciji so iz tehnološkega sektorja: Apple, Alphabet, Microsoft in Amazon.

Dow Jones (ZDA)

21.005 točk

Nasdaq (ZDA)

5.870
DAX30 (Frankfurt)12.027
Nikkei (Tokio)19.469
SBITOP

794

10-letne am. obvezn.donos: 2,49
EUR/USD

1,0622

EUR/CHF

1,0631

bitcoin

1.264 USD

nafta brent55,63 USD
zlato

1.234 USD

euribor (6-mesečni)-0,237 %


Čas za unovčevanje dobičkov
Težko je ugotoviti, ali gre za borzni balonček, dokler ta ne poči, kot je leta 2001, ko se je indeks Nasdaq kar za 80 odstotkov oddaljil od rekorda in je trajalo do lani, da je nadoknadil vse izgube. Težko je verjeti, da bi se lahko zgodil zlom takšnih razsežnosti, se pa iz dneva v dan povečuje verjetnost za večji popravek navzdol. "Čas je za unovčevanje dobičkov," pravijo pri ABN Amro, priznani strateg Jeffrey Saut, čigar mnenje Wall Street zelo upošteva, pa je izjavil, da še nikoli ni doživel česa takšnega, kar se na Wall Streetu dogaja od začetka februarja, zato v tej igri vsaj kratkoročno ne sodeluje več.

Vrednotenje krepko nad dolgoletnim povprečjem
Saut ima v mislih vedno nove rekorde indeksov Dow Jones (v sredo je zlahka padla še ena tisočica in Dow se je prvič povzpel nad 21 tisoč točk), Nasdaq in S&P 500 in visoka pričakovanja, kako bo ameriški predsednik Donald Trump gospodarstvu pomagal z nižjimi davki. Zelo veliko bi imela od tega tudi tehnološka podjetja, kar je še razlog več, da vlagatelji stavijo na ta sektor. Delnice so ovrednotene zelo visoko in se trenutno z njimi trguje pri 17,9-kratniku pričakovanega dobička, kar je precej nad desetletnim povprečjem, ki znaša 14,5.

Krka lani s tretjino manj dobička
Na Ljubljanski borzi je zadnji teden največ pozornosti pritegnila Krkina novinarska konferenca, na kateri so predstavili lanske poslovne rezultate. "Trendi gibanja glavnih kazalcev so zaskrbljujoči. Prihodki že nekaj let stagnirajo. Količinsko prodaja sicer raste, a je močan pritisk na cene, tako da vrednostno ni koraka naprej, kar vidimo tudi pri padcu marž in posledično nižjem dobičku. Tudi ta lanski dobiček 108 milijonov je nekoliko polepšan, ker je bila v letu 2016 zelo nizka davčna stopnja. Tudi nekateri premiki znotraj bilance vzbujajo skrbi. Skratka, pred vlagatelji in predvsem upravo je zelo težko leto 2017," je za Val 202 komentiral Aleš Lokar iz KD Skladov.

T. O.
Prijavi napako
Komentarji
Krimsky
# 05.03.2017 ob 16:56
Težko je ugotoviti, ali gre za borzni balonček, dokler ta ne poči ...
~
Res lepa ilustracija skrajnega dometa hazarderske 'ekonomije'.

Od tulipomanije in poka balončka davnega 1637 ... se nismo naučili nič ... po 380-ih letih spet čakamo nov pok. Insajderji bodo pravočasno poskrbeli zase, male naivne ribe pa bo zjutraj iz kioska pozdravil masten naslov – kajpak v pretekliku: »Počilo je!«
Magdica
# 05.03.2017 ob 16:28
vsa ta borza in vse te mahinacije so kot slaba šala-la-la. ko bo balon počil, bo pa spet pomagala država.
QUENDI
# 05.03.2017 ob 16:39
......manjka samo še aplikacija za, recimo, pridelovanje hrane.....ustvarjanje čiste pitne vode......ni nam rešitve....lalalala dežela humoandroidov..........
3p
# 05.03.2017 ob 17:57
Kako? Da podjetje, ki izdeluje aplikacijo, ki v osnovi omogoča varno delitev dickpics-ov, ni vredno 20+ milijard? Ne vi meni tra-la-la. O:-)
ms1966
# 06.03.2017 ob 09:50
Večina teh "high-tech" firm služi na račun človeške neumnosti, ki je brezmejna. Na žalost, ne proizvajajo nekakšnih trajnostnih tehnologij, ampak različna internetne in mobilne aplikacije za striženje in nategovanje ovac in (pre)prodajo informacij o uporabnikih za različne oglaševalce, vladne agencije in privatne korporacije. Dokler bo ta poslovni model funkcioniral, se bodo borzni baloni napihovali. Dolgoročno "zdravilo" bi mogoče bilo ozaveščanje uporabnikov spleta in mobilnih aplikacij, kaj je bistvo te nove ekonomije, masovna uporaba različnih add-blockerjev ipd., ki bodo vsaj malo načeli ta poslovni model, večja varnostna kultura itd.
binaural84
# 05.03.2017 ob 17:07
Zadnjič je bil dokumentarec Skriti obrazi Silicijeve doline prav o cenah nepremičninah v SF, med drugim kako deložirajo stanovalce in prilastijo javni prevoz hi-tech podjetja.
KPRAA
# 06.03.2017 ob 10:56
Naslednji zlom borze naj si ga držijo zase.
genniuuss
# 05.03.2017 ob 20:43
ko je Mura propadala ste direktorja Krke razglašali za menedžerja stoletja,
pravijo da je s polno ritjo lahko s..ati,
še danes je isti direktor, mal ga povprašajte kako in kaj.
Jon Sneg
# 06.03.2017 ob 09:57
Magdi, država nam ne pomaga, rezpršiti moreš svoje investicije, pa ne biti preveč požrešen, ne se igrat s svojimi pokojninskimi investicijami.

Nikhrast, načeloma se strinjam z vami, glede razpršitve investicij in v zvezi z donosnostjo naložb. Vendar je vsaj za sedaj v Sloveniji še vedno glavni del (marsikateremu edini del) pokojnine vezan na pokojnino iz naslova vplačil v pokojninsko blagajno. Naložbe v pokojninske sklade (drugi steber) in individualne naložbe v pokojnino (tretji steber) pa so vezani predvsem na pokojninska varčevanja, za katera se vsak posameznik sam odloča ali gre v bolj konservativno ali dinamično shemo. Kriza, ki je bila povzročena z druge strani Atlantika, je dodobra oklestila donose vzajemnih skladov, raznih drugih investicijskih skladov in delniških portfelijev + politika reševanja te krize, ki je socializirala izgube je (vsaj upam) streznila določen krog ljudi. Čeprav ugotavljam, da se vzorci ponavljajo in da se spet dela vse po starem. Najhuje je, da je nad realnim kapitalizmom pričel prevladovati finančni kapitalizem, ki temelji na veliko na špekulacijah. Tako razni finančni skladi kupujejo npr. surovine kot sta baker in aluminij in oni diktirajo ceno, ne pa npr. proizvajalci, ki te surovine potrebujejo za svojo proizvodnjo.
dharma
# 05.03.2017 ob 21:14
"kdor ne verjame bo moral verjeti" to si bom dal na T-shirt. In ponosno hodil naokoli.
7x7
# 05.03.2017 ob 18:35
@binaural84:
Hvala za naslov dokumentarca, zelo poučno je slišati še drugo stran!
sik
# 05.03.2017 ob 23:05
Ce ima nekdo kljub temu da ogromno vlaga v razvoj, inovacije in zaposlene 108.000.0000,00 eur dobicka ne vem zakaj preplah?
Nekatera podjetja bi ze enega milijona bila zelo vesela.
Je pa res daje Krka bila pri narocilih torej na odhodkovni strani leta nazaj prevec potratna.
Olorin
# 05.03.2017 ob 20:20
Mislim, da je po tolikih letih ponavljanja "kdor ne verjame bo moral verjeti" zdaj pa ze res cas za novo krizo.
matejagr
# 05.03.2017 ob 19:47
"In 2017, the picture is apparently not so different, except now, of course, instead of cabbies we have Uber drivers, and people can buy stocks on a whim with the tap of a smartphone screen. They can even pick up shares of mega-hot stock Snap, the parent company of Snapchat, on the day of its IPO."

popcorn time :)
kralj matjaž
# 06.03.2017 ob 08:35
Krimsky
Od leta 1637 smo doživeli padec fevdalizma in neverjeten vzpon v kvaliteti življenja navadnih ljudi. Ljudje smo postali svobodni, zato je žalostno, da nas nekateri delate spet nesvobodne.
Poglej če ne razumeš kaj je bistvo kapitalizma, če ne vidiš kako se je življenje navadnih ljudi izboljšalo in kako je ravno socializem in socialitičin ukrepi krivi za revščino v družbi, potem vam ni pomoči.
dude
# 05.03.2017 ob 19:12
FB ni baloncek, ker je zelo profitabilen in eno najvecjih marketinskih podjetij na svetu.
Snap pa zaenkrat ni sposoben generirati vecjega denarja iz oglasov in zelo dvomim, da bo sposoben v prihodnje. Sem videl aplikacijo in se smejal kot nor. Sem jo instaliral? Ne. Odraslim ljudem se vecinoma s takimi norcijami ne ljubi ukvarjati. Na imgur-ju prezivljajo cas studenti, ne mamice. FB uporabljajo vse generacije. Baloncek. Seveda je moznost, da so moje predpostavke napacne.
nikhrast
# 05.03.2017 ob 16:44
Magdi, država nam ne pomaga, rezpršiti moreš svoje investicije, pa ne biti preveč požrešen, ne se igrat s svojimi pokojninskimi investicijami.
Komentar dogajanja na Ljubljan ...
link
Evropski trgi privlačnejši od ameriških
16
23. julij 2017 ob 06:43 Evro je po zasedanju ECB-ja v primerjavi z dolarjem dosegel dvoletni vrh, kar je obremenilo evropske delniške trge, medtem ko je v ZDA skrbi povzročal padec prihodkov koncerna General Electric.
Več novic ...
Kazalo