Tečaj Telekomovih delnic se ta mesec znižuje, toda delnice so še vedno skoraj 15 odstotkov višje kot na začetku leta. Foto: Telekom Slovenije
Tečaj Telekomovih delnic se ta mesec znižuje, toda delnice so še vedno skoraj 15 odstotkov višje kot na začetku leta. Foto: Telekom Slovenije
Newyorška borza vrednostnih papirjev je še naprej v znamenju optimizma. Indeks S & P 500 je v četrtek pri 1.957 točkah dosegel nov rekord. Foto: EPA

"Od najvišje letošnje vrednosti 153 evrov je Telekom izgubil 11,5 evra, pri čemer seveda ni upoštevana dividenda v višini deset evrov bruto. Razlog je izjava Mira Cerarja na televizijskem soočenju, da bi preveril, ali je prodajo Telekoma še mogoče ustaviti. To kaže, da v Sloveniji skoraj ni stranke, ki bi se zavzemala za zmanjšanje vpliva države v gospodarstvu," je za MMC povedal Peter Jenčič (Alta).

Čufer dobro opisal slovensko realnost
Pred predčasnimi volitvami, ki bodo 13. julija, velja biti torej previden. "Na borzni konferenci v Portorožu je finančni minister Čufer zelo dobro opisal gospodarsko realnost v Sloveniji. Dejal je, da obstajata v angleškem jeziku dva termina, ki ju v Sloveniji pogosto zamenjujemo – "politics", ki označuje politiko (dnevno), ki je zelo nepredvidljiva, v času volitev izrazito populistična in mestoma tudi ekstremistična in imamo "economic policy", torej ekonomsko politiko, ki pa je veliko bolj rigidna, vnaprej znana in večja odstopanja od smeri, po kateri gremo, niso mogoča in dopustna. To si je v predvolilnem času dobro zapomniti in naložbene poteze dobro premisliti."

Tečaji delnic na Lj. borzi (18. junij):

GORENJE

+1,00 %

5,05 EUR
ZAV. TRIGLAV+0,72 %22,36
SAVA RE+0,40 %12,55
MERCATOR+0,13 %75,10
KRKA

-0,12 %

69,40
PETROL

-0,36 %

279,00
TELEKOM-1,05 %141,50
LUKA KOPER-1,56 %22,10


Fed bo obresti letos pustil nespremenjene
V New Yorku so se delniški indeksi v sredo spet zvišali, indeks S & P 500 pa je pri 1.957 točkah dosegel nov rekord. Na trgovanje je vplivalo zasedanje Zveznih rezerv, po katerem ni pričakovati, da bi letos dočakali zvišanje ključne obrestne mere Fed funds, ki je že od začetka finančne krize na ničelni ravni. Ameriško gospodarstvo namreč ne okreva dovolj hitro. Fed bo zato obresti začel zviševati šele naslednje leto, je pa na tokratni seji pričakovano napovedal, da bo za nadaljnjih deset milijard dolarjev zmanjšal obseg mesečnih odkupov državnih obveznic. Igra, ki jo vodi Fed, je lahko tudi nevarna. Ničelne obresti namreč spodbujajo zadolževanje, ZDA pa si od poka nepremičninskega balona še niso popolnoma opomogle. Fed je tudi znižal oceno napovedi o letošnji ameriški gospodarski rasti, in sicer z 2,3 na 2,1 odstotka.

Triodstotna rast le pobožna želja
Na začetku leta so bili ekonomisti morda preveč optimistični. Pričakovali so, da bo imelo ameriško gospodarstvo letos triodstotno rast namesto dveodstotne kot v preteklih treh letih. Ne le Fed, tudi Mednarodni denarni sklad je manj optimističen in zdaj napoveduje, da bo tudi letos rast BDP-ja le dveodstotna. V prejšnji napovedi je pričakoval 2,8-odstotno rast. Prvo četrtletje je bilo namreč zaradi obupne zime izjemno slabo. Po zadnjih podatkih se je BDP na letni ravni znižal za odstotek. Naslednji teden bo objavljen končni podatek, ki naj bi razkril še večji padec BDP-ja, in sicer med 1,5 in 2,5 odstotka. Tako je skoraj nemogoče, da bodo imeli v ZDA letos triodstotno rast, saj bi moral BDP v vsakem od treh četrtletij zrasti za približno 4,6 odstotka, kar se ni zgodilo že deset let.