Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je namreč v sodelovanju s SID banko oblikovalo ukrep finančnega inženiringa za podporo tehnološko razvojnim projektom.

Igor Lukšič, ki opravlja naloge ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, in predsednik uprave Slovenske izvozne in razvojne banke (SID banke) Sibil Svilan pa sta že podpisala pogodbo o financiranju in izvajanju ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov v obdobju 2011-2013. Podpisa pogodbe se je udeležil tudi Franc Križanič, finančni minister, ki opravlja tekoče posle.

Ministrstvo je za izvajanje ukrepa namenilo 50 milijonov evrov, SID banka pa je zagotovila še dodatnih 100 milijonov evrov. Skupno bo tako v posojilnem skladu, ki ga bo oblikovala SID banka, na voljo za 150 milijonov evrov posojil.

Prijavijo se lahko podjetja iz katere koli panoge
Na razpis, ki bo objavljen ta ali prihodnji teden, se bodo lahko prijavila vsa podjetja, ki bodo imela še ne začetih razvojnih projektov, in sicer iz katere koli panoge. Posojila bodo namenjena za uvajanje novih izdelkov na trg ali uvajanje novih rešitev v podjetju, njihova vrednost bo od 200.000 do 18,5 milijona evrov, delež financiranja pa bo do 75 odstotkov upravičenih stroškov projekta.

Kot je povedal Svilan, bo posojila namenjala neposredno SID banka, njihova ročnost bo do 12 let, pri čemer bo mogoč tudi moratorij, obrestna mera pa po predvidevanjih do dva odstotka in pod referenčno obrestno mero, ki je meja za državno pomoč.

Pogodba bo SID banki omogočala, da bo prvič oblikovala financiranje, ki pomeni tudi državno pomoč. "Projekte bomo lahko financirali pod pogoji, ki so primerljivi s financiranjem v svetu. Izenačitev pogojev financiranja je ključna za preživetje našega gospodarstva," meni Svilan in dodaja, da je to še posebej pomembno zdaj, ko so pogoji zadolževanja Slovenije v tujini zelo težki.

Načrtovanje ukrepov tudi na drugih področjih
To je eden ukrepov spodbujevalno-razvojne platforme, ki jo je oblikovala SID banka. V okviru platforme po Svilanovih besedah načrtujejo ukrepe tudi na posameznih področjih, kot so ekologija, energetska učinkovitost in infrastruktura, ki bodo pomembne za črpanje evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi 2014-2020.

Prehod iz nepovratnega v povratno financiranje je po Svilanovem mnenju "edini pravi način, da v času krize slovensko gospodarstvo spodbudimo k večji razvojni učinkovitosti, inovativnosti in konkurenčnosti ter da podjetja pridobijo sredstva za povečanje produktivnosti". Računajo, da se bodo podjetja lažje prestrukturirala in svoje izdelke prilagodila najvišjim standardom.

Križanič: Gospodarstvo ni bilo pripravljeno na krizo
Franc Križanič pa je povedal, da slovensko gospodarstvo ni bilo pripravljeno na krizo. Vlada je skušala zaščititi standard z metodami socialne države in hkrati začela izvajati razvojni preobrat, med drugim z zagotavljanjem nepovratnih sredstev prek tehnološke agencije in podjetniškega sklada, skupaj z davčnimi olajšavami za raziskave in razvoj.

To se je po njegovih besedah odrazilo v povečanju izdatkov za raziskave in razvoj, ki so lani dosegli skupno 745,9 milijona evrov ali 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda. Kot pomemben vidik razvojne politike je izpostavil tudi oblikovanje skladov tveganega kapitala.

Križanič je izrazil upanje, da so v mandatu dosegli "dovolj močan zagon, da v morebiti novostrukturiranem političnem prostoru ne bo prišlo do opustitve tovrstnih spodbud, da se bo razvojni preobrat nadaljeval".