Analitiki sicer pričakujejo, da bodo v Frankfurtu obrestno mero pred koncem leta spet znižali. Svet ECB-ja je ohranil tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki ostajata pri 1,5 odstotka oz. nič odstotkih.

Večina analitikov meni, da bo osrednji organ denarne politike v evrskem območju zaradi pričakovanega znižanja inflacije, nadaljevanja anemične gospodarske dejavnosti in visoke brezposelnosti v območju skupne valute obrestno mero do konca leta dodatno znižal, potem ko jo je julija oklestil za 0,25 odstotne točke.

Obnovitev spečega programa?
Najverjetnejši se zdi scenarij, da bo ECB obrestno mero znižal še za 0,25 odstotne točke, tako da bi ta ob koncu leta pristala pri 0,5 odstotka.

Pozornost trgov tokrat niti ni usmerjena v odločitev o ključni obrestni meri za evrsko območje, saj vlagatelji nestrpno čakajo na novinarsko konferenco predsednika ECB-ja Maria Draghija. Nestrpno namreč pričakujejo, ali se bodo v Frankfurtu po Draghijevih izjavah pretekli teden odločili za obnovitev trenutno "spečega" programa odkupovanja obveznic ranljivih članic evrskega območja ali za kakšne druge ukrepe za pomoč članicam pod pritiskom finančnih trgov.