Država je Slovensko odškodninsko družbo zadolžila, naj preuči vse možnosti nadaljnjega razvoja Darsa, ki zdaj upravlja 600 kilometrov avtocest in hitrih cest, nabral pa si je skoraj tri milijarde dolga.

Sod tako preučuje različne predloge, kako zmanjšati Darsov dolg, obenem pa pospešiti naložbe v avtocestno omrežje: ena izmed možnosti je koncesija. Neuradno naj bi bil eden izmed interesentov nemška družba, povezana z avtocestami.

Kilometer primorske avtoceste v rokah kmetov
Toda do podelitve koncesije je še dolga pot. Medtem bi moral Dars rešiti še nekaj odprtih vprašanj. Na primorski avtocesti je namreč skupina 47 zasebnikov, združenih v Agrarni skupnosti Osp, lastnica slabega kilometra avtoceste med viaduktom Črni Kal in predorom Kastelec. Država jim je dobre tri hektarje zemljišč vrnila leta 2007 v procesu denacionalizacije.

Dars ni ugovarjal, roki za pritožbe pa so potekli, pravijo v agrarni skupnosti, zato se zdaj pogajajo o odškodnini. Predstavnica skupnosti, Jasna Rajčevič, pojasnjuje: "Mi želimo pravično odškodnino, zatrjujemo, da ni podlage za razlastitev, kot tudi ni podzakonskih aktov, ki bi sploh določali, kako se vrednotijo nepremičnine v postopkih razlastitve. V kolikor Dars ni sposoben tega upravljati, smo pripravljeni svoj del avtoceste upravljati sami. Mi smo se pripravljeni pogajati z Darsom, popustiti v nekaterih zahtevah, vendar naše izhodišče je 800.000 evrov plus uporabnina."

Dars ponuja 38.000 evrov in pojasnjuje, da ponudba temelji na cenitvi sodno zapriseženega cenilca. Ob tem v družbi za avtoceste dodajajo, da bodo zadevo skušali rešiti sporazumno, kot jim nalaga zakon. Če to ne bo mogoče, bodo uporabili zakonske možnosti.

Dars krivi upravni organ
Dejstvo je, da je treba zemljišča znotraj ceste, ki je javno dobro, prepisati v last Republike Slovenije. Ker Dars ni bil stranka v denacionalizacijskem postopku, ni mogel vplivati na odločitev o vrnitvi ceste v naravi. Po njihovem mnenju del krivde za zaplet nosi tudi upravni organ, ki je vodil postopek denacionalizacije.