"V študiji smo želeli preveriti, ali so možni prihranki, če bi kolektivne organizacije izdajale enoten račun. Ta ne pomeni samo zmanjšanja stroškov zaradi manjšega obsega tiskanja, temveč tudi zaradi vseh drugih povezanih procesov, kot so nadzor, knjiženje ter predvsem pravni stroški," je ob robu okrogle mize pojasnil za STA.

"Kolektivne organizacije bi lahko po izsledkih naše študije prihranile vsaj dobra dva milijona evrov, kar je po našem mnenju dovolj velika osnova, da kolektivne organizacije spremenijo način fakturiranja," je poudaril Hočevar, ki je študijo pripravil z Goranom Obradovićem in Antonom Poženelom.

V Sloveniji deluje pet kolektivnih organizacij, ob tem pa poudarjajo, da dve že sodelujeta - ZAMP in SAZOR.

Kot je Hočevar pojasnil ob predstavitvi študije, ga je ob pripravi presenetila nepripravljenost kolektivnih organizacij na sodelovanje, saj si je, glede na potencialne prihranke, to "teoretično zelo težko predstavljati".

Imetniki avtorskih in sorodnih pravic bi z uvedbo namreč prejeli več sredstev, to pa je "tudi smisel obstoja kolektivnih organizacij". Ob tem je Hočevar še poudaril, da bi morali pobudo za uvedbo enotne položnice prevzeti imetniki pravic.

Na okrogli mizi, pred katero je primer sistema enotne položnice predstavil še direktor nizozemske kolektivne organizacije Sena Markus Bos, so sicer sodelovali direktorica URSIL Vesna Stanković Juričić, strokovna svetovalka na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Sabina Rupert, član poslovodstva Združenja operaterjev digitalnih televizijskih storitev Jože Zrimšek ter predstavniki kolektivnih organizacij - z IPF Gregor Štibernik in Boštjan Menart, s Sazasa Tomaž Grubar in z ZAMP Tone Frelih.

Stanković Juričićeva je pojasnila, da pospešeno iščejo načine, kako bi uredili to področje. Rupertova pa ob tem poudarja, da, medtem ko pobude za uvedbo resda obstajajo, nikakor ne pride do zagona projekta.

"Če ne gre drugače, bi moral regulator udariti po mizi in v zakonu določiti uvedbo," je poudarila. S tem se je strinjal tudi Zrimšek, ki ga je presenetil podatek, da organizacije za operativne stroške, glede na izsledke študije, v povprečju porabijo med 50 in 60 odstotkov vseh prihodkov.

Do študije pa je bil kritičen Frelih, ki meni, da so bili izvajalci popolnoma nepripravljeni, ko so prišli na njegovo organizacijo. Ob tem na očitke, da ne zmorejo sodelovanja, odgovarja, da se znajo dogovoriti, če imajo skupni interes. "Ta hip ga še nimamo," je dejal.

Grubar poleg tega poudarja, da je morda najpomembneje, da lastniki dobijo vzvod, s katerim bi lahko ustavili dobavo svojih izdelkov v primeru neplačila. "Brez tega ne gre, brez tega pa so pogajanja z uporabniki, milo rečeno, žalostna," je poudaril.

"Na pogajanjih večkrat zaznam miselnost, da je intelektualna lastnina nekaj, kar je treba plačevati zaradi prisile. V normalni državi je intelektualna lastnina naložba ne pa strošek," je še poudaril.

Menart je ob tem še poudaril, da ne pozna imetnika pravic, ki bi se odrekel 31 odstotkom samo zato, da bi lahko plačeval več položnic. Prepričan je, da hkrati ni mogoče rešiti vseh težav s področja avtorskih in sorodnih pravic, a enotna položnica bi po njegovem mnenju pripomogla k rešitvi vsaj nekaterih.