V Bruslju so že v julija objavljeni vmesni gospodarski napovedi nekoliko znižali prvotne napovedi gospodarske rasti za Slovenijo. Julijska napoved 4,4-odstotne gospodarske rasti je bila za 0,3 odstotne točke nižja od spomladanske ocene. Za leto 2019 je komisija takrat napoved znižala za 0,1 odstotne točke na 3,5 odstotka.

Napoved Evropske komisije (EK) je nekoliko nižja od napovedi osrednjih slovenskih ustanov. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je namreč septembra napovedal 4,4-odstotno rast BDP-ja, za prihodnje leto pa 3,7-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti. Banka Slovenije je medtem julija Sloveniji napovedovala 4,6-odstotno gospodarsko rast za letos in 3,9-odstotno za prihodnje leto.

Evropska komisija ugotavlja, da se je gospodarska rast v Sloveniji po 4,9-odstotni krepitvi BDP-ja lani ohranila na visoki ravni in dosegla 4,6 odstotka. Temu sta botrovala predvsem ugodni učinek zunanje trgovine in rast investicij, medtem ko je bila rast zasebne potrošnje nekoliko počasnejša.

Zaradi izgube gospodarskega zagona v najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah Slovenije v evrskem območju se je rast v drugi polovici leta po ocenah Evropske komisije umirila, kar pričajo tudi nekoliko nižje ravni gospodarskega razpoloženja v državi. Statistični urad bo sicer podatke o gospodarski rasti v tretjem četrtletju objavil konec tega meseca.

Manj ugodna zunanja trgovina
Umiritev odražajo tudi napovedi Bruslja. K nižjim napovedim bo prispevala predvsem manj ugoden učinek zunanje trgovine, saj naj bi se rast izvoza že letos umirila na 8,1 odstotka, prihodnje leto na 6,2 odstotka, v 2020 pa na le 4,2 odstotka. Rast uvoza naj bi bila letos pri 8 odstotkih, prihodnje leto pri 6,9 odstotka, v 2020 pa pri 5,2 odstotka.

Rast zasebne potrošnje se bo po pričakovanjih Bruslja medtem ob ugodnih razmerah na trgu dela in rastočih plačah z letošnjih 2,2 odstotka prihodnje leto okrepila na 2,9 odstotka, v 2020 pa na 3,1 odstotka. Rast državne potrošnje naj bi po drugi strani z letošnjih 2,7 odstotka do 2020 upadla na 1,4 odstotka.

Investicije države in podjetij naj bi še naprej rasle, a naj bi se rast prav tako nekoliko upočasnila. Po lanskih 10,7 odstotka naj bi letos dosegla devet odstotkov, prihodnje leto 7,5 odstotka in v 2020 7,4 odstotka. Znotraj tega naj bi se nekoliko bolj umirila rast investicij podjetij v opremo, medtem ko naj bi se ob pospešitvi črpanja sredstev EU-ja okrepile investicije države. Investicije v stanovanjsko gradnjo naj bi ostale visoke.

Inflacija naj bi kljub razmeroma visoki rasti ostala omejena in se z letošnjih dveh odstotkov do 2020 okrepila na 2,2 odstotka.

Ohlajanje v EU-ju
Evropsko gospodarstvo se sicer ohlaja. BDP območja z evrom in EU-ja bo nadaljeval rast, vendar po zmerni stopnji, v prihodnosti pa se kažejo številne negotovosti in tveganja, navaja EK v jesenski gospodarski napovedi. Za letos sicer ostaja pri 2,1-odstotni rasti območja z evrom in osemindvajseterice, prihodnje leto naj bi bila rast 1,9-odstotna. V letu 2020 naj bi bila rast 1,7-odstotna. V Evropi glavni tveganji ostajata italijanske javne finance ter možnost neurejenega brexita.

Inflacija v evrskem območju bo v letošnjem in prihodnjem letu dosegla 1,8 odstotka, v 2020 pa 1,6 odstotka. V osemindvajsetih državah članicah EU-ja naj bi se cene letos in prihodnje leto okrepile za dva odstotka, v 2020 pa za 1,8 odstotka. V bodočih 27 članicah pa se letos obeta 1,8-odstotna, v 2019 1,9-odstotna in v 2020 1,7-odstotna inflacija.

Med največjimi gospodarstvi v območju z evrom EK Nemčiji napoveduje 1,7-odstotno rast BDP, v 2019 1,8-odstotno in v 2020 znova 1,7-odstotno. Francoski BDP naj bi porasel po 1,7-odstotni stopnji letos in 1,6-odstotni v prihodnjih dveh letih, Italiji se obeta 1,1-, 1,2- in 1,3-odstotna gospodarska rast. Špansko gospodarstvo se bo letos okrepilo za 2,6 odstotka, prihodnje leto za 2,2 odstotka in v 2020 za 2 odstotka.