Gorenjska se sicer drži dokaj v redu, a se njen gospodarski položaj hitro slabša. Foto: BoBo
Gorenjska se sicer drži dokaj v redu, a se njen gospodarski položaj hitro slabša. Foto: BoBo

Direktorica Gorenjske območne enote Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Jadranka Švarc je zaskrbljena, ker je delež gorenjskega izvoza v slovenskem vse nižji. Gorenjsko gospodarstvo je v prvih devetih mesecih 2012 v primerjavi z istim obdobjem lani sicer izvozilo za 3,3 odstotka več blaga.
Vendar delež gorenjskega izvoza v slovenskem strmo pada vse od leta 2004, ko je znašal 14,3 odstotka, leta 2011 pa le še 8,6 odstotka. Slabša se tudi delež Gorenjske pri uvozu, ki je padel z 12,1 odstotka v letu 2004 na 6,1 odstotka v letu 2011.
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji še vedno ostajajo Nemčija, Italija in Avstrija, je dejal Švarčeva. Vendar obeti glede treh najmočnejših partneric ostajajo skromni, močni trgovinski partnerici Gorenjske pa se k sreči še Hrvaška in Madžarska.
Vse več plačilno nesposobnih
Velika težava so tudi visoki dolgovi in slabo sprotno plačevanje obveznosti, narašča število stečajev. Lani so se na Gorenjskem začeli stečajni postopki v 30 podjetjih, leto pred tem pa v 24 podjetjih. Poleg tega je bilo lani izbrisanih 364 gospodarskih družb, še 587 pa v letu pred tem. Na drugi strani se ustanavljajo druge družbe. Lani jih je nastalo 580, predlani pa 423.
Po podatkih Ajpesa je bilo oktobra lani največ plačilno nesposobnih pravnih oseb, in sicer 531, v decembru pa je bil največji povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, to je 72,8 milijona evrov. V posamezni mesečni pobot je bilo lani prijavljenih povprečno 65,8 milijona evrov obveznosti.

Vse več brezposelnih in manj zapravljivih turistov
Slabša se tudi položaj na trgu dela. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo na Gorenjskem konec decembra 8.594 brezposelnih, to je 9,1 odstotka Gorenjcev. Skrb vzbujajoče pa je, da število brezposelnih raste hitreje kot v državi.
Svetla točka gorenjskega gospodarstva je turizem, kjer je obetavna rast števila tujih gostov, domačih turistov pa je glede na gospodarski položaj v državi vse manj. Vendar poraba tujih turistov bistveno zaostaja za rastjo obiska. Rast turizma gre tako predvsem na račun gostov, ki obiskujejo mesta in prenočujejo v mladinskih hotelih, gorenjska turistična središča pa ne opažajo pomembnejše rasti obiska.