Kot menijo na Ekonomskem inštitutu pravne fakultete, je okrevanje od gospodarske krize po svetu rezultat množičnih fiskalnih in monetarnih intervencij v preteklem letu. Foto: MMC RTV SLO
Kot menijo na Ekonomskem inštitutu pravne fakultete, je okrevanje od gospodarske krize po svetu rezultat množičnih fiskalnih in monetarnih intervencij v preteklem letu. Foto: MMC RTV SLO

Svoje ugotovitve so objavili v marčni številki publikacije Gospodarska gibanja, kjer so zapisali še, da kljub okrevanju svetovnega gospodarstva obstajajo velike razlike med posameznimi državami.

Kot menijo, je okrevanje rezultat množičnih fiskalnih in monetarnih intervencij v preteklem letu. Med državami, ki jih kriza ni prizadela, so navedli Kitajsko, Poljsko, Indonezijo in Avstralijo, menijo pa, da moral biti umik v državah, ki jih je kriza bolj prizadela in imajo večinoma šibko rast, umik ekspanzivno vodenih ekonomskih politik postopen in previden.

Pomemben ponoven zagon kreditne aktivnosti
Kot pomemben element gospodarskega okrevanja Gospodarska gibanja izpostavljajo ponoven zagon kreditne aktivnosti. Upadanje kreditne aktivnosti v območju evra se je decembra lani že upočasnilo, ob čemer imajo nekatere države celo pozitivno rast, to so Slovenija, Grčija in Nizozemska. Kot menijo analitiki, je posojilni ciklus že dosegel dno, okrevanje pa je počasno.

Še vedno pa opozarjajo, da obstajajo številni izzivi za zagotovitev stabilnosti finančnih trgov. Poleg oživitve posojilne aktivnosti kot največji izziv v številnih državah izpostavljajo nadaljnje izboljševanje bančnega sistema. Dodatna dejavnika, ki bi lahko v prihodnjem srednjeročnem obdobju prispevala k nestabilnosti na finančnem trgu, je umik posebnih programov centralnih bank, ki so bankam zagotavljali dodatno likvidnost med krizo, ter umik jamstev vlad za bančni dolg.

Slovenija: kar nekaj dobrih znamenj
V analizi gospodarskega položaja Slovenije inštitut opaža kar precej dobrih znamenj. Izvozno povpraševanje še naprej prehiteva domačega, pričakovanja glede izvoza pa vse manj zaostajajo za dolgoletnim povprečjem. Trošenje prebivalstva je decembra in januarja oživelo, dinamika investicij ostaja pozitivna, le trošenje države se krči.

Gospodarske razmere v predelovalnih dejavnostih ostajajo precej stabilne, v storitvene dejavnosti se je vrnil pesimizem, zaupanje v trgovini na drobno se je okrepilo, v gradbeništvu pa stagnira na izredno nizki ravni.

Število aktivnih prebivalcev se še naprej zmanjšuje. Stopnja brezposelnosti se je februarja še povečala, a se je rast umirjala.