Z vsemi osmimi bankami, v katerih potekajo pregledi, so vsak dan v stikih, zato večjih presenečenj ne pričakujejo. Po objavi izidov (predvidoma 13. decembra) naj bi se takoj, predvidoma že v tednu po 15. decembru, začela dokapitalizacija, in sicer v bankah, kjer bodo testiranja pokazala na prenizko kapitalsko ustreznost.

Banka Slovenije ima za vseh 8 bank, ki so trenutno pod drobnogledom tujih revizorjev, pripravljene natančne scenarije, kaj se bo z njimi dogajalo po 15. decembru, ko bodo objavljeni podatki o bančni luknji za celoten sistem. Guverner centralne banke Boštjan Jazbec: "Pogovore z bankami smo opravili in jih pripravili na zakonodajne ter proceduralne postopke, ki tečejo v smeri dodatnih dokapitalizacij, ki bodo za nekatere banke verjetno potrebne."

In kar je najpomembneje, nobena banka 14. decembra ne bo propadla oziroma šla po poti likvidiranih bank, tj. Probanke in Factor banke. Če bi se to moralo zgoditi, ne bi čakali, zatrjuje guverner in poudarja, da "nobena banka ne bo propadla po 14. decembru, vloge varčevalcev pa so tudi po tem datumu varne".

Po sanaciji bank nas čaka najmanj enako pomembna sanacija prezadolženih podjetij. Pri tem je ključna insolvenčna zakonodaja, ki nudi možnost zunajsodne poravnave, kar velja tudi za delovanje tako imenovane slabe banke, na katero bodo prenesena problematična posojila. "Če ne bomo imeli insolvenčne zakonodaje, ki daje prednost upnikom pred dolžniki, bo ogrožen celoten projekt slabe banke, predvsem z vidika upravljanja vseh slabih terjatev, ki se bodo prenesle na Družbo za upravljanje terjatev bank," pravi Jazbec.

Poleg insolvenčne zakonodaje naj bi h gospodarskemu preobratu po besedah guvernerja prispeval tudi zagon državnega holdinga, ki naj bi, kot pravi, ustavil dozdajšnje slabe prakse upravljanja premoženja države.

Celoten pogovor z guvernerjem Banke Slovenije lahko poslušate v oddaji Tedenski aktualni mozaik na prvem programu Radia Slovenija, ki jo pripenjamo spodaj.

Urška Jereb Brankovič, Radio Slovenija