Delavec, ki prejema minimalno plačo, bo ob upoštevanju redefinicije minimalne plače in ob predpostavki, da tretjino delovnega časa opravi v času, ko mu pripada 50-odstotni dodatek, prejel 59,27 evra več kot doslej. Država pa bo od njegovega dela pobrala 90,57 evra več, so v sporočilu za javnost zapisali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

"Če bi (država, op. p.) res hotela biti socialno pravična, bi razbremenila vse plače, tudi minimalne, in bi zaposlenim ostalo več za osebno porabo," je bil kritičen generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič. Opozoril je, da je Slovenija v EU-ju na petem mestu po obdavčitvi minimalne plače. Prekašajo jo le Nemčija, Poljska, Latvija in Madžarska.

Prav tako obstaja nevarnost, da bodo določeni delavci zaradi višjih prihodkov padli v višji dohodninski razred, kar bo pomenilo vsaj delno izgubo dodatno pridobljene neto plače, so dodali. Posvarili so tudi, da bo redefinicija minimalne plače za nekatera podjetja pomenila močno povečanje stroškov in posledično ogrozila marsikatera delovna mesta, morda tudi obstoj prenekaterega podjetja.

Vlada in DZ potegnila s sindikati
Sedem reprezentativnih sindikalnih central, podkrepljenih z 11.000 podpisi volivcev, je v parlament vložilo predlog zakonske spremembe definicije minimalne plače, s katerim bi iz nje izvzeli dodatke za neugoden delovni čas.

Sodeč po prvi obravnavi zakonskega predloga uživajo sindikati v svoji pobudi med poslanskimi skupinami skoraj soglasno podporo, zakonske spremembe pa je podprla tudi vlada.