Hrvaški premier Zoran Milovanović je dejal, da želijo z zakonom izboljšati položaj posojilojemalcev v švicarskih frankih. Po njegovih besedah je krepitev švicarskega franka "višja sila in izredno stanje", zaradi katerega morajo državne institucije nujno ukrepati.

Kot ocenjuje Milanović, stanje posojilojemalcev po uveljavitvi rešitve, ki jo bo pripravila vlada, ne bo slabše, kot je bilo. O predlogu zakona, ki bo vseboval te rešitve, bo sabor začel razpravljati v petek, o njem pa naj bi odločili v najkrajšem mogočem času.

Na novinarski konferenci je Milanović pojasnil, da so predlagali določitev tečaja švicarskega franka pri 6,39 kune za leto dni. V tem času bi namreč lahko v sodelovanju s centralno banko našli rešitev za zamenjavo posojil v frankih za posojila v kunah.

Bankirji v boj
Stroške, ki jih bo prinesla takšna odločitev, bi morale prevzeti finančne institucije, je zatrdil premier in s tem presenetil bankirje, ki so pričakovali drugačen dogovor. Napovedali so boj proti sprejetju takšnega zakona. Najbolj problematizirajo predolgo obdobje fiksacije tečaja.

"Ni več prostora za dolgotrajna pogajanja, ker grozi nevarnost, da bodo številni ljudje izgubili sposobnost, da bi plačevali posojila, in potem bodo imeli škodo tako oni kot banke," je dejal Milanović.

Hrvaški premier je spomnil, da je vlada pred letom in pol znižala obrestne mere za posojila v švicarskih frankih, a se je zadeva dodatno zapletla. Sam meni, da morajo odgovornost za stanje prevzeti tudi banke, pri čemer je dodal, da so tudi lani ustvarile dobiček. "To kaže, da prostor za prilagajanje še naprej obstaja," je povedal.

Odpis dela dolgov?
Hrvaški minister za finance Boris Lalovac je napovedal, da je najrealnejši nov poseg v obrestno mero. Dodal je, da je možnost tudi fiksiranje tečaja švicarskega franka, a da se je treba posvetovati s pravniki in bankirji, predvsem pa s hrvaško centralno banko.

V pogovoru za hrvaški radio je omenil tudi prepoved izvršbe nad nepremičninami kot tudi, da bi banke odpisale del dolgov posojilojemalcem v švicarskih frankih, država pa bi jim potem priznala dodatne davčne olajšave.

Posojilojemalci pripravljeni na proteste
Društvo Franak, ki skrbi za položaj posojilojemalcev v švicarskih frankih, je povabilo svoje članstvo k "splošni mobilizaciji". Na družbenem omrežju Facebook so med drugim sporočili, da lahko njihovi člani že začnejo pripravljati transparente za morebitne proteste.

V društvu Franak poudarjajo, da lahko krepitev švicarskega franka vpliva na življenja več kot 200.000 ljudi na Hrvaškem, ki so dobili posojila v švicarski valuti.

Lani so iz hrvaške centralne banke sporočili, da je bilo na Hrvaškem še nekaj več kot 55.000 državljanov, ki so imeli posojila v švicarskih frankih. Konec septembra lani je bila vrednost posojil 23,7 milijarde kun ali nekaj več kot tri milijarde evrov.