Vlada je v nujni postopek poslala tudi amandma, s katerim je umaknila omejitev, da bi ukrep uveljavili le za posojila do višine milijon kun ali 156.500 frankov po sprejetem tečaju.

Do vladnega amandmaja na zakon o posojilih za potrošnike, ki so ga predlagali na dopoldanski telefonski vladni seji, je prišlo, potem ko je društvo posojilojemalcem Franak opozorilo, da namerava vlada omejiti izvajanje fiksnega tečaja franka samo za posojila v višini milijon kun (130.400 evrov).

Iz društva so zgodaj zjutraj sporočili, da za prihodnji teden pripravljajo množične proteste proti vladni odločitvi, a so jih po spremembi zakonskega predloga odpovedali. Konec tedna nameravajo prižgati svečke pred vsako banko na Hrvaškem "za žrtve švicarskega franka in vseh oderuških posojil".

HDZ bojkotiral sejo
Na odločanju v saboru ni bilo poslancev največje opozicijske stranke HDZ, ki je bila nezadovoljna z zavrnitvijo svojega predloga, po katerem bi vlado in hrvaško centralno banko obvezali na sprejemanje dolgoročne rešitve za posojila v švicarskih frankih kot tudi za posojilojemalce v drugih valutah. Menijo, da je treba nujno ukrepati ter da je vlada s svojim predlogom samo kupila čas do parlamentarnih volitev, ki bodo predvidoma konec leta.

Hrvaški premier Zoran Milanović je v četrtek dejal, da vlada razmišlja v smeri zakonskega določila, po katerem bodo banke v prihodnje stanovanjska posojila ponujale samo v kunah. Minister za finance Boris Lalovac je v začetku tedna omenil tudi prepoved izvršbe nad nepremičninami kot tudi, da bi banke odpisale del dolgov posojilojemalcem v švicarskih frankih, država pa bi jim potem priznala dodatne davčne olajšave.

Za banke je zakon neustaven
Hrvaško združenje bank (HUB) je popoldan ocenilo, da je bila sprememba zakona socialno neodgovorna in nezakonita, celo v nasprotju s hrvaško ustavo. Poudarili so, da so odgovorni z današnjo odločitvijo zanikali dejstva, da niso vsi posojilojemalci v frankih v enakem položaju ter da niso vsi reševali samo osnovna življenjska vprašanja, kot je nakup stanovanj.

Ocenili so, da bo zamrznitev tečaja franka ugodna za največ tretjino posojilojemalcev, ki imajo približno dve tretjini vseh dolgov do bank v frankih. Med njimi so, trdijo v združenju, tudi posojilojemalci, ki so špekulirali na deviznem trgu, kot tudi tisti, ki so vlagali v luksuzne izdelke ali pa so kot zasebni investitorji poslovali na nepremičninskem trgu.

Trdijo, da so v sodelovanju z državo pripravljeni pomagati socialno ogroženim, ker so v preteklih dneh v pogovorih z vlado predlagali, da bi prevzeli finančno breme zvišanja tečaja franka za tri do šest mesecev, ob upoštevanju socialnih meril.

Ocenili so še, da sprememba zakona o posojilih za potrošnike krši tudi ustavna določila o omejevanju podjetniške svobode in lastniških pravicah ter da se bodo borili za svoje pravice po pravni poti. Če bo država izgubila spor, bo nadomestilo lahko plačala zgolj iz proračuna, se pravi v breme davkoplačevalcev, so sklenili.

Banke ob 52 milijonov evrov
Guverner hrvaške centralne banke Boris Vujčić je v sredo ocenil, da bodo banke zaradi vladnega ukrepa izgubile okoli 400 milijonov kun oziroma 52 milijonov evrov. Opozoril je tudi, da bi menjava posojil iz frankov v kune pomenila znižanje mednarodnih rezerv Hrvaške za 73 odstotkov - s 7,8 milijarde evrov bi padle na 2,9 milijarde evrov.

Lani so iz hrvaške centralne banke sporočili, da je bilo na Hrvaškem še nekaj več kot 55.000 državljanov, ki so imeli posojila v švicarskih frankih. Konec septembra lani je bila vrednost posojil 23,7 milijarde kun ali nekaj več kot tri milijarde evrov.