V tem kriznem času prihaja tudi do kadrovskih menjav na finančnem ministrstvu, saj je Pranab Mukherjee pred dnevi odstopil s položaja, da bi se posvetil predsedniški kandidaturi.
Mesto je prevzel Singh, sam nekdanji finančni minister, vlagateljem pa vzbudil upanje, da bo izpeljal krvavo potrebne reforme. Singh je zdaj pod pritiskom, da naglo ukrepa. Indijski primanjkljaj se je povečal, inflacija ostaja previsoka, Standard & Poor's in Fitch pa so državi znižale bonitetno oceno do minimuma.

Gospodarska rast se je močno upočasnila in v prvih treh mesecih letošnjega leta padla na 5,3 odstotka (za primerjavo: 9,2 odstotka v isti četrtini lanskega leta). Vlagatelji za stanje ne krivijo le trenutno globalne finančne turbulence, ampak tudi pomanjkanje večjih reform v osmih letih Singhove vlade.

Singh, nekdaj hvaljen kot drzni reformator, bo morda skušal pospešiti stvari z odprtjem indijskega trgovinskega sektorja tujim veleblagovnicam, kakršna sta Wal-Mart in IKEA.

Dvig cen goriv?
Vlada bo po predsedniških volitvah 19. julija morda prisiljena tudi končno dvigniti cene goriv, a taka poteza ostaja politično nevarna. Opozicija bi v tem primeru najverjetneje organizirala proteste in splošne stavke.

Ekonomisti menijo, da je prednostna naloga vlade znižanje nadomestil za goriva, Singh je zbranim na nedavnem vrhu G20 v Mehiki zatrdil, da je njegova vlada pripravljena sprejeti težke odločitve, a skeptiki ostajajo sumničavi. Premier ima z naglo bližajočimi se zveznimi volitvami in državnimi volitvami leta 2014 le malo časa. Druge obljubljene spremembe, kot je davčna reforma, že leta stojijo, ker se stranke ne morejo dogovoriti.

Vprašanje je tudi, kako bo Singh žongliral med dvema zahtevnima službama - kot premier in finančni minister -, brez finančnega ministra za polni čas pa bo proces še bolj upočasnjen.