Čeprav je bilo povpraševanje po italijanskih dolžniških papirjih še naprej močno, pa je cena zadolževanja po ocenah analitikov nevzdržna.
Kot je sporočila italijanska centralna banka, je morala Italija pri šestmesečnih zakladnih menicah privoliti v obrestno mero v višini 6,504 odstotka, medtem ko je bila v zadnji podobni izdaji 26. oktobra ta 3,535 odstotka. Obrestna mera za dvoletne obveznice so medtem poskočile s 4,628 na 7,814 odstotka.

Medtem ko so takšne obrestne mere po ocenah analitikov dolgoročno nevzdržne, pa je vsaj povpraševanje v današnjem nastopu na trgu s 14,9 milijarde evrov ostalo močno. Italija je tako lahko izdala za osem milijard evrov zakladnih menic in za dve milijardi dvoletnih obveznic.

Vlagatelji razočarani
Vlagatelji so očitno z visoko zahtevano donosnostjo izrazili razočaranje nad četrtkovim srečanjem med nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in italijanskim premierjem Mariem Montijem.

Italija je z visoko zadolženostjo, velikimi potrebami po refinanciranju dolga in šibko rastjo zato dobra tarča, že v četrtek pa se je zahtevana donosnost na 10-letne obveznice na sekundarnem trgu znova povzpela nad dolgoročno nevzdržnih sedem odstotkov in je bila danes opoldne pri 7,25 odstotka.

Voditelja Nemčije in Francije sta do decembrskega vrha EU-ja napovedala predlog sprememb pogodbe EU-ja, vendar pa ta zaradi nepopustljivosti Berlina ne bo vseboval spremembe mandata Evropske centralne banke (ECB) za posojilodajalca v skrajni sili.

Ta vloga bi osrednji denarni ustanovi območja evra omogočala, da z neomejenimi odkupi državnih obveznic članic območja evra vsaj kratkoročno rešuje dolžniške težave članic evrske skupine, medtem ko bi morale na dolgi rok za vzdržnost svojih javnih financ poskrbeti države same.

Nasprotovanje tudi v ECB-ju
V Berlinu in tudi v ECB-ju sami tej vlogi nasprotujejo, saj so prepričani, da si morajo države zaupanje trgov skozi izvajanje varčevalnih ukrepov in strukturnih reform pridobiti same, osrednja denarna ustanova območja evra pa bi morala še naprej skrbeti za boj proti inflaciji ter za stabilnost in kupno moč skupne valute.

Nasprotovanje Berlina zmanjšuje tudi možnosti skorajšnje uvedbe skupnih evrskih obveznic, ki bi omogočale solidarnostno delitev dolžniškega bremena med članicami evrskega območja.

Finančni trgi v zadnjem času izvajajo pritisk na evropsko politiko, naj uvede ta dva mehanizma, saj naj bi samo s tem kratkoročno lahko stabilizirali skupno valuto. Nemčija in nekatere druge severne članice območja evra medtem stavijo na večjo javnofinančno disciplino in usklajenost gospodarskih politik kot na dolgoročni steber stabilnosti evra.