Optimizem potrošnikov, ki ocenjujejo, da si lahko privoščijo nakup trajnejših dobrin, kot je stanovanje, se le počasi krepi, po napovedih Evropske komisije pa bo prav domača zasebna poraba ključna za gospodarsko rast v letu 2016, celo bolj kot izvoz.

Slovenija je v skupini držav Evropske unije, ki jih je kriza najbolj prizadela. Kljub lanski triodstotni gospodarski rasti je bil BDP še vedno za 6,8 odstotka nižji kot ob začetku krize leta 2008. Slovenija je med petimi najbolj zadolženimi članicami EU-ja. Dolg države je na začetku krize znašal 22 odstotkov BDP-ja ali 4.063 evrov na prebivalca. Lani se je povzpel že na 81 odstotkov BDP-ja ali 14.600 evrov na prebivalca, to pa je 21 odstotkov nad maastrichtsko mejo 60 odstotkov BDP-ja. Samo za stroške obresti za posojila je država lani plačala 1,2 milijarde evrov, kar je vsakega prebivalca stalo 1,6 evra na dan ali eno kavo in pol.

Nacionalni računi o gospodarski krizi, ki jih je pripravil statistični urad, kažejo, da je Slovenija po implicitni davčni stopnji na delo (z njo merijo davčno obremenitev dela, kapitala in porabe), ki znaša 35,6 odstotka, na 12. mestu med članicami EU-ja, kar je celo pol odstotne točke manj od evropskega povprečja. Delo je bilo najvišje obdavčeno v Belgiji in Italiji (v vsaki 42,8-odstotno) in najnižje na Malti (23,3-odstotno) in v Bolgariji (24,5-odstotno). Kljub temu slovenski gospodarstveniki tarnajo, da je delo pri nas nadpovprečno obdavčeno.

Kot je za Točko preloma dejal direktor Taba Bogdan Auprih, njihov delavec z bruto mesečno plačo 2.000 evrov prejme 1.000 evrov neto izplačila, v Avstriji ali Nemčiji pa bi ob enaki bruto plači zaslužil najmanj 1.300 evrov. Tudi v Leku opozarjajo, da previsoka obdavčitev dela krni konkurenčnost in odganja strokovnjake. Izračunali so, da nemški strokovnjak v primerjavi s slovenskim pri isti bruto plači 50 tisoč evrov na leto prejme dobrih osem povprečnih slovenskih plač več kot naš strokovnjak, slovenski delodajalec pa zanj plača 5.600 evrov več od nemškega. Kljub temu so številni gospodarstveniki z iztekajočim se letom zadovoljni.

Po mnenju ekonomista Mojmirja Mraka z ljubljanske ekonomske fakultete makroekonomski kazalniki kažejo, da je krize v Sloveniji konec in da smo izplavali iz največjih težav, medtem ko je domača poraba še vedno v krču in se ne krepi tako pospešeno kot v Evropski uniji. Ekonomska politika vlade je po njegovem mnenju podrejena politiki javnih financ, napovedanih reform pa še ni na vidiku. Prihodnje leto bo zelo negotovo, ocenjuje Mrak, tudi zaradi velikih političnih tveganj (terorizem, prebežniki), s katerimi se prvič po 15 letih spopada celotna Evropa.

Andreja Lešnik in Janja Koren, Točka preloma