Podpredsednik sindikata kmetov Franc Küčan je pojasnil, da so se vsi večji kupci enostransko odločili pšenico, ki so jo najprej kupovali po načelu akontacijske cene, enostavno obračunati z dokončno ceno. Ta pa ni borzna, temveč cena iz pogovorov pred začetkom žetve.
Pri oblikovanju akontacijske cene so se po njegovih besedah pojavile špekulacije, saj so kupci očitno računali, da se bo pšenica po žetvi znatno pocenila. V tem primeru bi po njegovem mnenju zagotovo s pridom izkoristili možnost in kmetom obračunali ceno po nižji vrednosti.
Zaradi rasti cene pšenice na borzah pa so enostavno upoštevali priporočilo izhodiščne cene iz pogovorov pred žetvijo. Letošnje količine pridelane pšenice bi po njegovih besedah skorajda zadoščale za potrebe domačih mlinarjev, a je je manj kot tretjina ostala v slovenskih mlinih, okoli 50.000 ton slovenske pšenice pa je odšlo v italijanske in avstrijske mline, približno desetina pa v Indijo.
Pridelovalci pšenice zato že vnaprej zavračajo morebitne očitke, da slovenskemu trgu niso ponudili zadostnih količin pšenice. Küčan je zato prepričan, da bo pozneje cena pšenica v Sloveniji bistveno višja in če se bodo popravljale cene kruha, za to ne bodo krivi slovenski pridelovalci.