Elektrarne na spodnji Savi naj bi zaživele čez okoli pet let. Foto: MMC RTV SLO
Elektrarne na spodnji Savi naj bi zaživele čez okoli pet let. Foto: MMC RTV SLO

Državna sekretarka ministrstva za okolje in prostor Tanja Bogataj je povedala, da se pri projektu gradnje hidroelektrarne (HE) na spodnji Savi srečujejo s težavo tekočega zagotavljanja denarja, hkrati pa gre za zahtevne osnovne in sočasne ureditvene projekte okoliške infrastrukture.

Pri projektu hidroelektrarne Brežice je v teku javno naročilo za gradnjo njene akumulacije in infrastrukture, začetek gradnje njenega infrastrukturnega dela pa je odvisen tudi od njegove revizije. Denar za ta del je, za nadaljevanje pa ga bo treba še zagotoviti, je dodala.

Z gradbenim dovoljenjem po njenem mnenju ne bi smelo biti težav. Približno četrtino potrebnih zemljišč so že kupili, ob ustrezni dinamiki in zagotavljanju denarja naj bi verigo končali v predvidenem roku, je še menila Bogatajeva. Tudi državni sekretar za energetiko ministrstva za infrastrukturo Klemen Potisek je mnenja, da kljub vsem denarnim težavam pričakujejo, da bodo HE-ji na spodnji Savi končani v roku.

O NEK-u 2 bo treba razmisliti
Direktor krške Gen energije Martin Novšak, ki med drugim upravlja slovensko polovico krške jedrske elektrarne in je povezan z družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi, je dejal, da dela pri energetskem delu HE-ja Brežice potekajo po načrtu. Za končanje verige pa meni, da bi lahko njen zadnji člen, HE Mokrice, zgradili do leta 2020 oziroma 2021.

Glede možnosti gradnje drugega jedrskega bloka v Krškem ali kje drugje so vsi sogovorniki menili, da bo Slovenija ob povečani porabi energije morala razmišljati tudi o omenjeni možnosti. Na ravni države, energetskih podjetij in nekaterih občin sicer o tem potekajo določena razmišljanja, a glavno besedo bodo morali imeti strokovnjaki in prebivalci.