Kot je dejala, je njen cilj, da se MDS z dolgoročnim pogledom v prihodnost še okrepi, hkrati pa ostaja pozoren do potreb držav članic. Foto: Reuters
Kot je dejala, je njen cilj, da se MDS z dolgoročnim pogledom v prihodnost še okrepi, hkrati pa ostaja pozoren do potreb držav članic. Foto: Reuters

66-letna Georgieva je bila edina kandidatka za položaj, potem ko je v ožjem izboru članice EU-ja prepričala bolj kot nekdanji nizozemski finančni minister in vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem. To je prvič, da vodilni položaj v Mednarodnem denarnem skladu prevzema nekdo iz razvijajoče se države. Sicer je v skladu s tradicijo, da MDS vodi Evropejec.

Po študiju politične ekonomije in sociologije na Višjem inštitutu Karla Marxa za ekonomijo v Sofijo je izobraževanje nadaljevala kot štipendinstka na londonski šoli za ekonomijo (LSE). V svoji karieri je zasedala različna visoka mesta v Svetovni banki in Evropski komisiji. Bila je evropska komisarka za proračun in ena prvih podpredsednic EK-ja, januarja 2017 pa je prevzela začasno vodenje Svetovne banke, trenutno pa je glavna izvršna direktorica Svetovne banke.

Kot poroča BBC, je načeloma prestara za opravljanje funkcije, a je po pritisku Francije MDS zaobšel pravilo, da je starostna meja za prijavo kandidatov 65 let.

"Velikanska odgovornost je biti na čelu sklada v času, ko svetovna rast ni v skladu z željami, ko je veliko napetosti glede trgovine in so dolgovi na zgodovinsko visokih stopnjah," je dejala v izjavi po imenovanju. Kot je zatrdila, je dolgoročna naloga sklada podpora trdnim monetarnim, fiskalnim in strukturnim politikam, ki gradijo močnejše gospodarstvo in izboljšujejo življenja. "To pomeni, da se je treba soočiti tudi z vprašanji, kot so neenakosti, podnebna tveganja in hitre tehnološke spremembe," je še dodala.