Očitno je posojilo vrnila zato, da ne bi bila več pod budnim očesom IMF-a. IMF sam jo je namreč začel opominjati na naraščajoče neenakosti in socialne posledice varčevalnih ukrepov, s katerimi se vlada ni sposobna spopasti.

V zameno za posojilo je tri leta uvajala najbolj drastične ukrepe v Evropi. Sklad jih je budno spremljal in na koncu sklenil, da so rezi preveč ostri. Tega bremena se je zdaj rešila, zato ji ne bo treba poročati o resničnih socialnih posledicah njenih varčevalnih ukrepov.

Konec leta 2008 so preveč zadolženi in gradbeno pregreti Latviji ob 10-odstotnem proračunskem primanjkljaju, sesutju nepremičninskega trga in težavah bank na pomoč priskočili mednarodni posojilodajalci.

V zameno za 1,7 milijarde evrov od Mednarodnega denarnega sklada je latvijska politika večkrat zapored znižala plače, v javnem sektorju za četrtino, zvišala je DDV in davek na dohodek, okrnila socialne pomoči.

Tako so latvijski politiki primanjkljaj spravili le na 1,4 odstotka, dosegli so zaupanje tujih trgov, večji izvoz in celo 5-odstotno rast, prihodnje leto želi država prevzeti evro, toda socialne posledice so katastrofalne, neenakosti so največje v Evropi.

Ko jih je na to začel opozarjati Mednarodni denarni sklad, ki so mu morali redno poročati o napredku, so se ga preprosto znebili, tako da so izdali obveznico in predčasno odplačali posojilo.

Ni sindikatov, ni protestov
IMF je očitno preveč opozarjal na neželene posledice drastičnih rezov v državi, med drugim na neenakosti in na pomanjkanje politik, ki bi zmanjševale te neenakosti, je za Radio Slovenija povedal direktor baltskega ekonomskega centra v Rigi Alf Vanags in pojasnil, da ljudje ne protestirajo, ker v Latviji tako rekoč ni sindikatov v zasebnem sektorju, v javnem pa niso glasni.

A ljudje protestirajo z nogami, pravi Vanags. 110 tisoč se jih je odselilo, 100.000 se jih še namerava. "Nekaj najboljših, perspektivnih mladih je odšlo. Imamo še velik demografski problem, število starejših proti delovni populaciji se povečuje, še s tem se bo treba ukvarjati," je dejal latvijski ekonomist.

Latvija je izbrala pot drastičnega varčevanja na začetku, veliko politikov in ekonomistov jo daje za zgled. A po javnofinančnih rezih jo čakajo veliko težja vprašanja prihodnjega razvoja.