Za gradnjo slovenskega dela plinovoda bo poskrbelo podjetje Južni tok Slovenija. V njem bo slovensko podjetje Plinovodi obvladovalo polovični delež. Kot je razkril njegov direktor, Marjan Eberlinc, bo družba ustanovljena kmalu.
"Potekajo samo še formalni postopki, da se postopek ustanavljanja skupnega podjetja Južni tok Slovenija zaključi," je izjavil. Podjetje bosta vodila dva direktorja, po eden za vsakega izmed družbenikov.
Vrednost naložbe se giblje okoli milijarde evrov.
Tudi plinovod se bo sicer moral spopasti s težavno nalogo umeščanja v prostor, pridobivanja lastništva oz. uporabe zemljišč in vseh potrebnih dovoljenj. Zapleti pri tem delu postopka denimo že dalj časa ovirajo gradnjo drugega tira železnice Divača-Koper.
Za traso plinovoda je bila do zdaj že izvedena študija izvedljivosti, ki sta jo naročila oba partnerja. Natančna določitev trase sledi v okviru postopkov umeščanja v prostor - skladno s slovensko zakonodajo.
Potreben bo tudi blagoslov Bruslja
"Potekajo dejavnosti z našimi sosedi na obeh straneh meje, z Italijani in Madžari," je pojasnil Eberlinc in dodal, da na projektni ravni potekajo intenzivne dejavnosti v postopkih umeščanja v prostor in postopkih za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Po Eberlinčevih besedah potekajo priprave in pogovori med Brusljem, Moskvo in Ljubljano o postopkih za dodelitev izjeme pri tretjem energetskem svežnju, kar bo v nadaljevanju ena izmed zahtevnejših nalog.
"Projekt poteka skladno z našimi pričakovanji in napovedmi, stanje je več kot dobro, naloge v slovenskem prostoru se izvajajo v okviru družbe Plinovodi in so v celoti obvladovane," je še dejal Eberlinc.
Plinski obvod Ukrajine
Gradnja Južnega toka, ki bo ruski plin v Evropo pripeljal mimo Ukrajine, se bo začela konec letošnjega leta, končan pa naj bi bil leta 2015, ko so predvidene tudi prve dobave po tem plinovodu. Njegova vrednost je ocenjena na okoli 15,5 milijarde evrov, po njem pa naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.
Sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija sta 22. marca 2011 podpisala Eberlinc in predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller.

Februarja letos sta podpisala še dodatek k sporazumu družbenikov o ustanovitvi Južnega toka Slovenija, s katerim sta potrdila ključne parametre projekta na slovenskem ozemlju. Pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija pa sta Eberlinc in Miller podpisala maja, je poročal STA.
Kaj bo z Nabuccom?
Južnemu toku konkurira plinovod Nabucco, projekt Evropske unije in ZDA, s katerim želijo zmanjšati odvisnost od ruskih energentov. Speljan naj bi bil skozi Turčijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in mimo Slovenije v Avstrijo. Zaradi spremenjenih geostrateških okoliščin, dvomov o zadostnih plinskih virih za projekt pa tudi zmanjšane naklonjenosti Turčije EU-ju in ZDA pa se poraja vse več dvomov o njegovi izvedljivosti. Končno odločitev o tem naj bi sprejeli še letos.