Vaša ocena: 
Ocena 3,4 od 5 glasov
Ocenite to novico!
Bančni sistem kot mlinski kamen visi za vratom slovenske ocene posojilne sposobnosti, politika pa se še vedno ni dogovorila, kako bo ukrepala.
Zdaj je še tretja svetovna bonitetna agencija znižala oceno Sloveniji. Agencija Fitch je to storila zaradi slabšanja razmer v bankah, ki jih bremenijo slaba posojila. Državne banke bodo, menijo analitiki Fitcha, potrebovale nove dokapitalizacije - država bi letos in prihodnje leto morala vanje vložiti skupno 2,8 milijarde evrov.
Kako bo država zagotovila ta denar ali kako namerava sicer reševati to problematiko naših financ in gospodarstva, v vladi molčijo, odzivov ni, rešitve pa napovedujejo za jesen.
Po ocenah in obrestnih merah za obveznice smo že vse bliže državam, ki bodo morale zaprositi za mednarodno pomoč, odgovorov, kaj bo s slabimi terjatvami bank, pa še ni na vidiku. Da so še kar na točki nič, je posvaril tudi gospodarski minister Radovan Žerjav: "Jaz sem že v nedeljo apeliral na vso slovensko elito, ker brez rešitve bank ne vidim možnosti za zagon gospodarstva."
Da bi slabe, rdeče terjatve prenesli na državni premoženjski holding, ki ga ustanavlja vlada, je predlog ministra za finance Janeza Šušteršiča, ki pa je splaval po vodi zaradi nasprotovanj doma in v OECD-ju. Kako se bo Slovenija tega zdaj lotila, premlevajo v skupini parlamentarnih strank, največja vladna je prevzela vodenje srečanj na finančnem ministrstvu, sodeluje pa tudi Banka Slovenije.
Čas se vse bolj izteka
"Meni osebno se zdi, da smo pozni. Situacija je res kritična na tem področju," pa je opozoril vodja delovne skupine za rešitev slabih terjatev in poslanec SDS-a Andrej Šircelj. Do konca avgusta, so zapisali na Šušteršičevem ministrstvu, računajo, da bo politika dosegla soglasje, rešitve pa v parlamentu uzakonjene v septembru.
A ekonomist Mojmir Mrak je skeptičen: "Ne verjamem preveč v delo skupin, sestavljenih iz politike, da bodo prinesli strokovno najboljše sprejemljive predloge." Agencije so tokrat zapisale, da je razlog za padec bonitet tudi v politiki. "Tam je bilo rečeno razklanost, razdeljenost, ampak to samo kaže na to, da država ni sposobna sprejemati odločitev, ki bi bile potrebne v situaciji, v kakršni smo," je oceno komentiral Mrak.
A za kaj se lahko sploh odločijo? Da vsaka banka sama izloča te terjatve, da ustanovijo skupen sklad, terjatve prenesejo nanj, bankam pa ostanejo čiste bilance ... Terjatve lahko odkupi država.
Kdo bo sploh kupil?
V vladi bi se sicer radi izognili vlaganju državnega denarja v banke in, kot je razumeti gospodarskega ministra, tudi pomoči. Neznanka ostaja, kdo bi zdaj sploh želel vlagati v naše banke, neznan ostaja natančen obseg slabih terjatev. Neuradno gre za pet milijard, številko pa vsi, ki iščejo rešitev, varujejo kot poslovno skrivnost.
Od osamosvojitve je v povprečju vsaka nova vlada zaposlila
okrog 6 tisoč novih delavcev v javnih službah, kar je v zadnjih
21 letih okrog 30 tisoč na novo zaposlenih, ki stanejo državo
v povprečju bruto 2.500 EUR na mesec, kar znese letno 30
tisoč na zaposlenega ali letno slabo milijardo EUR. In to ob
tehnoligijo, na podlagi katere bi vsaka nova vlada lahko celo
zmanjšala v svojem mandatu (4 leta) javne službe za 4 tisoč.
In, banke jemljejo posojila pri evropskih bankah, ki jih preko
raznih malverzacij prenaša v državno blagajno, ta pa jih tala
javnim slušbam... Kot bi jih metal v ogenj.
Vse bi bilo v redu, če bi to bile tuje banke, vendar so to naše,
državna(!?) banke, kar je šolski primer, kako uničiš državo...
V sedanjem času bi morala javnost in v interesu javnosti dominantni mediji zahtevati osebno odgovornost teh bančnikov. Kazensko in odškodninsko.
Zaenkrat pa v Sloveniji žal nič ne kaže da se bo pravosodje kaj zganilo v tej smeri. Mislim, da bi se zato moralo naslednje referendumsko vprašanje nanašati na zahtevo po vpogledu v vse pogodbe NLB in NKBM iz katerih so nastale slabe terjatve ter naj se najkasneje v enem letu tudi tistim, ki so se obogatili z najemanjem nezavarovanih kreditov zarubiti premično, nepremično premoženje ter bančne vloge doma in v tujini v višini, ki je potrebna za plačilo dolgov, ki so jih najeli in ne plačali.
Vendar resnici na ljubo stopnja funkcionalne nepismenosti slovenskemu skozi post-komunistično bančništvo oropanemu davkolačevalcu ne omogoča razumenanje in ukrepanje v tej smeri
Se spomnite kdo je znižal procent dohodnine na visoke plače in kako je to vplivalo na njegovo plačo in kako na priliv dohodnine?
Ti tipi so vsi ene in iste baže in so bili povsod zraven (Tajnikar v TAM-u, Adriji, ...). Zdaj so se organizirali v sekto, da se bodo z naslednjimi nebulozami kolektivno ščitili. Sami ubožčki, ki jih čas niti ni povozil, le oni so ga zgrešili.
Poleg tega ni ekstremist, ne strinja se ne z levimi ekonomisti, ki bi radi delavce obdavčili kot slone, da bi dajali raznim romom, priseljencem in ostali prisklednikom, ne z neoliberalisti, ki bi ukinili davke, potem pa naj si vsak sam plačuje gradnjo cest in policijske storitve, če si jih lahko privošči. Vedno je zagovarjal zmernost tako pri davkih, kot pri državi potrošnji.
Če bi namesto raznih Mencingerjev in Pezdirjev imeli še par ekonomistov, kot je Mrak, bi bilo življenje v sloveniji precej lepše.
Politika (leva+desna) je svojim kompanjonom omogočala kredite "na lepe oči", sedaj pa je luknja v bančnih financah velika nekaj milijard evrov! Začnite rubit in nacionalizirat vile in stanovanja in poiščite z interpolom milijone v davčnih oazah!
Dragi Slovenci in Slovenke.
Tistega politika, ki si bi upal še enkrat iz naših žepov dokapitalizirati NLB ali NKBM v višini kar 2,6 miljarde Eurov, je potrebno civilno aretirati skupaj z g. Gorenakom in jim soditi za veleizdajo Republike Slovenije.