Facebookove delnice so se v petek, prvi dan trgovanja na borzi Nasdaq, še obdržale ned 38 dolarji (takšna je bila cena v javni prodaji), toda na začetku tega tedna so izgubile tla pod nogami in so zdaj vredne manj kot 32 dolarjev. Foto: EPA
Facebookove delnice so se v petek, prvi dan trgovanja na borzi Nasdaq, še obdržale ned 38 dolarji (takšna je bila cena v javni prodaji), toda na začetku tega tedna so izgubile tla pod nogami in so zdaj vredne manj kot 32 dolarjev. Foto: EPA
Se bodo temni oblaki iz Grčije razširili še na preostale kritične države, na primer nad Italijo in Španijo? Foto: Reuters
Nafta se je v četrtek in petek odlepila od letošnjega dna, saj pogajanja z Iranom o njegovem jedrskem programu niso prinesla veliko napredka. Cena nafte vrste brent je v petek spet presegla 107 dolarjev. Foto: EPA
Juan Manuel Santos
V petek je dal znak za začetek trgovanja na Newyorški borzi vrednostnih papirjev kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos. Dow Jones je dan končal z 0,6-odstotno izgubo, na tedenski ravni pa se je zvišal za 0,7 odstotka. Foto: Reuters

To je je najslabši dosežek med največjimi ameriškimi podjetji v zadnjih desetih letih. Do zdaj je bil lastnik najbolj neuspelega borznega štarta desetletja podjetje MF Global Holdings, ki je v prvih petih trgovalnih dneh izgubilo deset odstotkov, medtem ko je na vrhu Visa s 45-odstotno rastjo. Facebook je ceno delnice v javni prodaji postavil tako visoko, da je znašal kazalec P/E (razmerje med ceno in dobičkom na delnico) več kot sto, poleg tega trenutno investicijsko okolje ni naklonjeno tveganju. Odkar so razviti trgi aprila dosegli letošnji vrh, se je njihova tržna kapitalizacija znižala že za okrog 4000 milijard dolarjev. Kazalec P/E je med delnicami, vključenimi v newyorški indeks S & P 500, padel na okrog 13, kar je precej pod povprečjem zadnjih skoraj 60 let (16,4).

Dow Jones

12.454 točk
Nasdaq2.837
DAX30 (Frankfurt)

6.339

FTSEurofirst 300985
Nikkei (Tokio)8.580
10-letne am. obvezn.donos: 1,74 %
EUR/USD1,2515
USD/JPY79,65
EUR/CHF1,2012
Nafta brent106,75 USD
Zlato1.571 USD
Euribor, 6-mesečni0,956 %


Wall Street 5,7 % oddaljen od večletnega vrha
Ugodno vrednotenje je na delniške trge zadnji teden pripeljalo nekaj kupcev, ki so poskrbeli, da je indeks S & P 500 v petih dneh pridobil 1,7 odstotka in tako prekinil niz treh zaporednih padcev na tedenski ravni. Od konca aprila je omenjeni indeks izgubil 5,7 odstotka, kar je v primerjavi s preostalimi večjimi delniškimi trgi precej malo. ZDA so trenutno redka svetla točka svetovnega gospodarstva, relativno soliden položaj pa odraža tudi rast potrošniškega zaupanja. Po podatkih univerze v Michiganu je maja indeks zaupanja potrošnikov s 77,8 poskočil na 79,3 točke. To je najvišja vrednost po oktobru 2007, največ zaslug za to pa naj bi imel trg dela, ki kaže znake okrevanja.

Grčijo na vsak način zadržati v območju evra?
Sveže novice s trga dela bodo delniški trgi željno pričakovali v petek, ko bo objavljen podatek o majski brezposelnosti. Dan prej bo zanimiva objava revidiranih podatkov o ameriški gospodarski rasti v prvem četrtletju, seveda pa z "radarja" še dolgo ne bo izginila evropska dolžniška kriza. Belgijski zunanji minister je prepričan, da bi Evropska centralna banka naredila usodno napako, če bi pustila Grčijo zapustiti evrsko območje. Tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je med obiskom v Sloveniji poudaril, da je prednostna naloga obdržati Grčijo v evrskem območju. Vseeno v ozadju nastajajo scenariji, kako ukrepati, če bi Grčija odšla.

Katalonija potrebuje 36 milijard
To "domačo naloga" naj bi opravljale zlasti francoske banke, ki so najbolj izpostavljene do grškega dolga. Enostavno se morajo pripraviti na scenarij, če bi se Grčija vrnila k drahmi. Medtem se krepi strah pred zlomom Španije. Katalonija, najbogatejša regija, je zaprosila vlado v Madridu za finančno pomoč, saj ne more refinancirati dolga, potrebuje pa kar 36 milijard evrov. Španija je letos na obvezniških trgih že zbrala več kot polovico načrtovanih letošnjih sredstev za refinanciranje dolga, toda plačati bo morala visoke obresti. Zadolževanje bi ji močno olajšala uvedba enotnih evroobveznic. Italijanski premier Mario Monti je napovedal, da na ta korak ne bo treba dolgo čakati.

Evro najnižje v skoraj dveh letih
Posledice evropske krize nosi evro, ki je v zadnjem mesecu v primerjavi z dolarjem zaradi groženj o grškem izhodu ("Grexit") izgubil več kot pet odstotkov (od tega zadnji teden dva odstotka), kar je za valutne trge hud padec. Če je Evropo po zmagi Švedske na Evroviziji morda zajela evforija, je na finančnih zagotovo ni. V petek je vrednost evropske valute za hip pogledala pod 1,25 dolarja, kar je skoraj dvoletno dno. Možno je, da bo evro kmalu zdrsnil pod 1,20 dolarja in se znižal do 1,1875 dolarja, kjer je bil poleti 2010, ko nihče ni omenjal "scenarija Grexit". Vlagatelji kupujejo ameriško valuto tudi kot varno zatočišče, saj je v ZDA gospodarski položaj boljši ali pa vsaj manj slab kot v Evropi.

Padec Nove KBM, rast Mercatorja
Na Ljubljanski borzi so se delnice Nove KBM kljub skoraj desetodstotni petkovi rasti na tedenski ravni pocenile za sedem odstotkov na 2,70 evra. V četrtek je tečaj zdrsnil na zgodovinsko nizka dva evra in pol. Druga največja slovenska banka je imela v prvih treh mesecih 2,6 milijona evrov iz rednega poslovanja. Nadzorniki so rezultate v teh okoliščinah ocenili kot dobre. Krkine delnice se kljub najavi, da bo podjetje spet odkupovalo lastne delnice, niso bistveno pomaknile v višje območje. V petih dneh so pridobile dve tretjini odstotka, posredniki pa so skupaj ustvarili za 1,45 milijona evrov prometa. Mercatorjeve delnice so porasle za 2,36 odstotka.