Sindikat Mladi plus opozarja na številne nezakonitosti, ki jih opažajo v objavljenih oglasih za delo na različnih, večinoma spletnih mestih. Foto: BoBo
Sindikat Mladi plus opozarja na številne nezakonitosti, ki jih opažajo v objavljenih oglasih za delo na različnih, večinoma spletnih mestih. Foto: BoBo

V sindikatu Mladi Plus so želeli identificirati nepravilnosti, ki se pojavljajo pri iskanju zaposlitev, saj je velik del prekarnih oblik zaposlovanja nezakonit in gre zgolj za nadomeščanje rednih zaposlitev z drugimi, fleksibilnejšimi oblikami dela.

Predstavnica sindikata Mladi Plus Zala Turšič je pojasnila, da so v skoraj petdesetih oglasih zaznali kršitve delodajalca in jih prijavili na inšpektorat za delo. V več kot polovici primerov je šlo za ponujanje dela, ki je kazalo elemente delovnega razmerja, vendar je bil pogoj za delo aktiven študentski status.

V šestnajstih primerih se je zahteval status samostojnega podjetnika, v nekaj primerih pa je iskalec zaposlitve lahko "izbiral" med samostojnim podjetništvom ali družbo z omejeno odgovornostjo. V enem primeru je delodajalec ponujal tudi prostovoljno pripravništvo.

V sindikatu v zadnjem času opažajo, da so delodajalci začeli spreminjati oglase na način, da bi se izognili prijavi na inšpektorat. "Dogaja se, da je oglas enak kot prej, pri čemer se zdaj izpušča informacijo o obliki dela," je povedala Turšičeva.

V enem od spornih oglasov je podjetje iskalo arhitekta s strokovnim izpitom in vsaj petimi leti delovnih izkušenj pri vodenju projektov, pri čemer je bila ponujena oblika zaposlitve študentsko delo. Po prijavi so v oglasu izpustili zgolj podatek o obliki zaposlitve.

Le dva odziva sindikata
Sindikat je glede prijav prejel le dva odziva inšpektorata, kar so utemeljili s tem, da lahko ukrepajo šele takrat, ko delo nastane, v času oglaševanja pa še ne, je opozorila Turšičeva. Inšpektorat je namreč pristojen za ukrepanje samo v primerih diskriminacije.

"Predlagamo, da se zakonsko prepove nedovoljeno oglaševanje dela – prek pogodb civilnega prava, samostojnega podjetništva ali prek študentskih napotnic v primerih, ko je iz same narave oglaševanega delovnega mesta razvidno, da ima delo elemente delovnega razmerja in bi zato morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi," je glede možnosti sprememb delovne zakonodaje povedala sindikalistka Tea Jarc.

Prav tako bi morali jasno in zakonsko definirati, kaj mora vsebovati objava prostega delovnega mesta oz. oglasa za delo, treba pa bi bilo tudi povečati pristojnosti inšpektorata za delo in ga kadrovsko okrepiti, da mu bo omogočeno sankcioniranje ugotovljenih kršitev.