Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 17 glasov Ocenite to novico!
Evri, denar, kovanci
Obeti gospodarskih gibanj za letos so v jesenski napovedi Banke Slovenije boljši. Foto: Reuters
Zabojniki v Luki Koper
Banka Slovenije pričakuje, da se bo izvoz letos povečal za pet odstotkov, v letu 2016 za 4,7 odstotka, v letu 2017 za pet odstotkov, uvoz pa letos za štiri odstotke, v letu 2016 za 3,9 odstotka, v letu 207 za 4,8 odstotka. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Računalnik
Podjetja so kljub višji podpori bank za kreditiranje, padajočim obrestnim meram in razmeroma visokim likvidnim denarnim sredstvom, pri investicijah previdna, vendar v naslednjem letu na GZS-ju pričakujejo višjo rast zasebnih investicij. Foto: EPA

Dodaj v

Napoved letošnje rasti zvišali tudi Banka Slovenije in gospodarska zbornica

Struktura gospodarske rasti se je začela izboljševati
14. oktober 2015 ob 13:35,
zadnji poseg: 14. oktober 2015 ob 17:28
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Po Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) sta napoved rasti BDP-ja za letos izboljšali tudi Banka Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).

Banka Slovenije je v jesenski napovedi zvišala obete gospodarskih gibanj za letos. Spomladi je napovedovala 2,2-odstotno rast, zdaj pričakuje 2,6-odstotno. V prihodnjih dveh letih bo ta 1,9-odstotna oz. 2,2-odstotna, medtem ko jo je spomladi ocenila na 1,8 oz. dva odstotka.

Če je GZS še maja napovedoval 2,1-odstotno gospodarsko rast, pa po novem pričakuje 2,5-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti. Za 2016 ostaja pri napovedani 1,8-odstotni rasti.

Rast poganja tudi zasebna potrošnja
Viceguvernerka Mejra Festić je povedala, da se je struktura gospodarske rasti začela izboljševati, saj rasti ne poganja samo izvoz, ampak tudi zasebna poraba.

Domača potrošnja je večja od tujega povpraševanja, k njeni rasti pa so največ prispevala gospodinjstva. Realna masa plač se je zaradi večje zaposlenosti, ki je dosegla predkrizno raven, in deflacije povečala. Pričakujemo lahko tudi rast porabe trajnih dobrih, predvsem za stanovanja, saj so gospodinjstva doslej varčevala in so to trošenje odlagala v prihodnost, je dejala.

Izvoz se je ob padcu izvoza v Rusijo preusmeril še na netradicionalne trge. Izvozniki so zaradi depreciacije evra bolj konkurenčni na trgih zunaj evrskega območja. Pričakovanja so pozitivna tudi zaradi napovedi v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije, ki kljub znižanim pričakovanjem glede globalne gospodarske rasti ostajajo stabilne.

Izboljšana struktura kapitala podjetij - povečanje deleža lastniškega kapitala glede na dolžniški - ustvarja model vzdržne gospodarske rasti, pravi Festićeva. Investicije podjetij bodo v prihodnosti po oceni Banke Slovenije ublažile padec izvoznega potenciala zaradi njihovega dosedanjega dezinvestiranja.

BDP do konca 2017 na predkrizni ravni?
Banka Slovenije pričakuje, da bo BDP do konca leta 2017 dosegel raven pred krizo, da pa bo gospodarstvo v slabšem stanju, kot je bilo takrat. Brezposelnih naj bi bilo namreč 30.000 oseb več, zasebna potrošnja bo nižja, izvoz bo sicer rasel, a prepočasi za približevanje povprečju območja evra. Težava bo tudi dolg države, ki se v treh letih bistveno ne bo zmanjšal, tako da bo breme plačevanja obresti ostalo visoko, pri okoli milijardi evrov.

Da bi zagotovili bolj robustno rast, bi bilo treba izboljšati poslovno okolje, med drugim glede plačilne discipline, korupcije, odzivnosti javne uprave in učinkovitosti pravnega reda.

Pomembni notranji in zunanji dejavniki
Med zunanjimi dejavniki, ki bi lahko vplivali na uresničitev pričakovanj glede gospodarske rasti, so morebitne spremembe ukrepov Evropske centralne banke, gibanje cen nafte, med drugim zaradi vrnitve Irana na trg, ter padec tujega povpraševanja v luči morebitne poglobitve recesije v Rusiji in Braziliji, slabšanje gospodarskih kazalcev na Kitajskem, afera Volkswagen ter zapiranje meja zaradi beguncev.

Med notranjimi dejavniki sta dogovor o plačah v javnem sektorju - morebitno zvišanje plač bi od vlade zahtevalo reze na drugih področjih, tako da naj v skupnem na višino rasti ne bi bilo vpliva - ter investicije države. Slednje naj bi se letos povišale za 10 odstotkov, a glede na stanje v prvih sedmih mesecih še ni moč sklepati, da se bo to uresničilo, pravi centralna banka.

GZS pa v današnji objavi pojasnjuje, da letošnja rast ne bo dosegla lanske triodstotne tudi zaradi tega, ker je lanska rast temeljila predvsem na zaključku kohezijskih projektov, ki jih je letos bistveno manj.

A v zbornici ugotavljajo, da je gospodarstvo uspelo izpad javnih sredstev za investicije deloma nadomestiti z rastjo izvoza ob rastoči industrijski proizvodnji, z višanjem izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, ki so jim sledili pozitivni premiki na trgu dela. K ugodnim pogojem gospodarjenja in financiranja so medtem prispevale padajoče cene vhodnih surovin (kovin, energentov), šibak evro in nizke obrestne mere.

Nižja napovedana gospodarska rast v prihodnjem letu je po navedbah GZS-ja posledica pričakovanega padca investicijske potrošnje zaradi izpada financiranja z evropskimi sredstvi ob prehodu v izvajanje novega večletnega finančnega obdobja in v luči umiritve na izvoznih trgih.

Ob vsem tem naj bi stopnja anketne brezposelnosti z letošnjih 9,4 odstotka prihodnje leto vseeno upadla na 8,9 odstotka. Bruto plače naj bi se letos realno zvišale za 1,1 odstotka, prihodnje leto pa za 1,5 odstotka.

Kljub razmeroma visoki gospodarski rasti, ki traja od zadnjega četrtletja 2013, pa v GZS-ju opozarjajo, da se Slovenija še naprej sooča s strukturnimi izzivi: visokim javnofinančnim dolgom, pomanjkanjem strateških investicij s pozitivnimi multiplikativnimi učinki, dolgoročno brezposelnostjo, staranjem prebivalstva in s tem povezano krizo zdravstvenega in pokojninskega sistema ter visoko obdavčitvijo dela.

GZS: Letos bistveno manj kohezijskih projektov
GZS pa v današnji objavi pojasnjuje, da letošnja rast ne bo dosegla lanske triodstotne tudi zaradi tega, ker je lanska rast temeljila predvsem na zaključku kohezijskih projektov, ki jih je letos bistveno manj.

A v zbornici ugotavljajo, da je gospodarstvo uspelo izpad javnih sredstev za investicije deloma nadomestiti z rastjo izvoza ob rastoči industrijski proizvodnji, z višanjem izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, ki so jim sledili pozitivni premiki na trgu dela. K ugodnim pogojem gospodarjenja in financiranja so medtem prispevale padajoče cene vhodnih surovin (kovin, energentov), šibak evro in nizke obrestne mere.

Nižja napovedana gospodarska rast v prihodnjem letu je po navedbah GZS-ja posledica pričakovanega padca investicijske potrošnje zaradi izpada financiranja z evropskimi sredstvi ob prehodu v izvajanje novega večletnega finančnega obdobja in v luči umiritve na izvoznih trgih.

Ob vsem tem naj bi stopnja anketne brezposelnosti z letošnjih 9,4 odstotka prihodnje leto vseeno upadla na 8,9 odstotka. Bruto plače naj bi se letos realno zvišale za 1,1 odstotka, prihodnje leto pa za 1,5 odstotka.

Strukturni izzivi ostajajo
Kljub razmeroma visoki gospodarski rasti, ki traja od zadnjega četrtletja 2013, pa v GZS-ju opozarjajo, da se Slovenija še naprej sooča s strukturnimi izzivi: visokim javnofinančnim dolgom, pomanjkanjem strateških investicij s pozitivnimi multiplikativnimi učinki, dolgoročno brezposelnostjo, staranjem prebivalstva in s tem povezano krizo zdravstvenega in pokojninskega sistema ter visoko obdavčitvijo dela.

T. H.
Prijavi napako
Komentarji
sarcasmotron
# 14.10.2015 ob 14:13
Jaz sploh ne vem več, kam z vsem denarjem, ki ga imam, odkar imamo višjo gospodarsko rast. Človek lahko nafila samo toliko vzglavnikov z bankovci ...
Mindmaster
# 14.10.2015 ob 14:06
Kul, bo lazje dokapitalizirat Savo in ostali nacionalni interes.
veza
# 14.10.2015 ob 14:29
naj raje iščejo izgubljene milijarde,
kaj se grejo napovedovanje,
ki ne pomeni pravzaprav nič...
conanbarbarian
# 14.10.2015 ob 14:13
Kako je pa z neodvisno preiskavo bančne luknje Cerar ? Kako je z bojem proti korupciji in klientalizmu ? Odhajajoči direktor DUBT je lepo napisal v pismu kaj si misli !
MucaMaca
# 14.10.2015 ob 14:36
Top shit, še bomo lahko metali davkoplačevalske milijarde v razne Save, NLB-je in podobne top tier nacionalne interese.
qwerty99
# 14.10.2015 ob 13:59
Lepo,
ampak sindikati (posebno Štrukelj) se bodo oglasili z zahtevo po zvišanju plač v 3, 2 , 1 ...
krecco
# 14.10.2015 ob 13:50
Strukej je ze na ulici!
Morpheus1
# 14.10.2015 ob 15:57
©ajvar
''največja kriza je pa že pred vrati, kitajski uvoz surovin je za 20% manjši oni pa prčakujejo na dolgi rok gospodarsko rast ojoj''

Jp. Imamo gospodarsko rast, vlada bo dvignila plače v JS in potem zlom gospodarstva!
Meni se vse skupaj zdi kot deja vu leta 2007!!
S to razliko, da smo bili v 2007 zadolženi za 8 mrd. sedaj pa smo zapufani za 30 mrd. Fiskalna politika nima več maneverskega prostora. Monetarna z 0% obrestno mero in QE tudi ne!

Očitno nam socializem 2.0 res ne uide!!
borisev
# 14.10.2015 ob 15:05
Me samo zanima od kje ta blazna potreba po gospodarski rasti in po vedno več in več. Tega res nikoli ne bom razumel. Vedno hočemo več. Več narediti, več zapraviti, več kupiti, več, več, več. Do kam še. Kdaj se bomo ustavili? Kaj za vraga še potrebujemo? Saj vem, sedaj mi boste naprej vrgli zdravstvo itd., ampak to pa je tudi edina stvar. Kaj za vraga mi bo tisoč aplikacij, kaj za vraga mi bo tisoč in en pripomoček, ki ga itak nimaš časa uporabljati. Živimo samo še v telefonu, računalniku, aplikaciji, socialnih omrežjih in vsej nepotrebni elektronski navlaki. Pozabili pa smo v resnici ŽIVETI.
POIVRE
# 14.10.2015 ob 15:53
Zaradi podpore vladi, ki bi rado zvišala plače Štrukljevim, Banka Slovenije manipulira s številkami podobno kot guverner Kranjec, ki je še globoko v leto 2012 vztrajal, da so banke stabilne pa so že bile potopljene v pet milijardni bančni luknji. Kaj se je od Kranjčevih časov na BS spremenilo? Kot so že drugi napisali BS je bila odgovorna za glasbo in zakaj bi verjeli, da želi da javnosektorski ples neha.
pepar
# 14.10.2015 ob 15:18
Ta rast gre za obresti,dividende,bančno luknjo,kar bo ostalo,je pa že rezervirano za lepljive prste naše gospodarsko-politične "elite".
Janezekom (obeh spolov),pa prst v tazadnjo.
krecco
# 14.10.2015 ob 13:50
Semolic: zgodila se bo ulica!
božo1
# 15.10.2015 ob 08:15
@mondelez
- samo razmišljanje k tvoji razpravi

Bistvo vseh gospodarskih aktivnosti in tako potrebnega nivoja (tudi rasti, če treba) je ustvariti toliko ali nekaj več kot potrebuješ. Recimo, da smo malo žalostni, ker v prehranski verigi z lastno aktivnostjo zadostimo le 50 ali 60% svojih potreb. Razliko kupimo izven svojih meja, zato pa moramo tam prodati nekaj kar proizvedemo preko svojih potreb (recimo npr. Pipistrelove aviončke ali Gorenje hladilnike).

In danes, ko se potegne črta(tako se govori) naredimo skupno proizvodov in storitev za neke 2 miljardi več kot rabimo za sebe. Tako naj bi zgledala tekoča bilanca.
Znotraj države pa se dogaja t.i. zgodba primanjkljaja za javno ali skupno porabo, ki se plačuje iz zbranih prihodkov "države" (davki, prispevki idr.) "Država" se za ta manjko mora zadolževati in v to luknjasto vrečo ne gre direktno tista rast BDP, lahko le delno. Se pravi tukaj mora država več pobrati ali pa manj trošiti(Op.: država smo ljudje, zrak, voda, ceste, zdravila, izobraževanje...)
Po logiki tekočega presežka na nivoju globalnega gospodarstva, bi se iz tega naslova moral servisirati skupni zunanji dolg in kreditirati manjko "države", dokler še ta bo.
božo1
# 15.10.2015 ob 07:56
Še nisem zasledil analize na malo, malo daljši rok, ko bi se brezposelnost lahko zmanjševala z rastjo kitajskih plač in našo razbremenitvijo istih.
mondelez
# 14.10.2015 ob 21:44
Kamor koli prideš v poslovnem svetu povsod samo strah pred prihodnostjo, pesimizem, obup in beda, ti norci pa o gospodarski rasti...
Rad bi videl realne številke kdo v Sloveniji generira tako visoke prihodke, da jih javna uprava nebi mogla sproti požreti...
Res imamo nekaj zelo uspešnih podjetij a je to za nenasiten državni aparat premalo, preostalo gospodarstvo je prevec utrujeno za kake visoke dvige obsega poslovanja itd... je pač tako, da je številke mogoče obracati toliko časa, da dobiš potreben rezultat, ki ga nato objaviš in dolocenemu krogu omogocis zahtevati se vec.
kozorog1973
# 14.10.2015 ob 19:12
drugje pa berem da je gradbeništvo v prostem padu, je mar to disjunktno?
Anves
# 14.10.2015 ob 17:53
Gospodarska rast v slovenistanu za izbrance....za večino revežev na minimalcu zgolj tolažilna propagandna lizika....potrpite saj nekoč bo bolje do takrat pa delajte in molčite....
Celine
# 14.10.2015 ob 16:34
...in če bi Ivan bil tiho, bi rast bila še višja!
nikefor
# 14.10.2015 ob 15:25
a napoveduje tut še naprej rast javnega dolga, deflacijo , 110 tisoč registriranih brezposelnih, eksodus na novo zaposlenih in 70 tisoč dolgotrajno brezposelnih al napoveduje še več tega
Robiland
# 14.10.2015 ob 14:59
to sele po oceni "Bonitetnih his" iz veleverodostojne Amerike, in potem, ko smo si prejsnji teden, celi pridni, izposodili novih 60 miljonov evrov.
DrMrrr
# 14.10.2015 ob 14:18
Pipistrel. :-)
nikefor
# 14.10.2015 ob 15:53
ja to b FED zdej zvišal obresti, da bi ob naslednji krizi čez par tednov spet znižal in tako imel kej od svojih protikriznih ukrepov
ajvar
# 14.10.2015 ob 15:36
največja kriza je pa že pred vrati, kitajski uvoz surovin je za 20% manjši oni pa prčakujejo na dolgi rok gospodarsko rast ojoj
weylakuc
# 14.10.2015 ob 14:12
Lepo lepo, korak po korak!
Kazalo