Najnovejše polletno poročilo geodetske uprave (Gurs) tako kaže, da je bila rast na medletni ravni še večja, saj je bilo nepremičninskih poslov kar za 16 odstotkov več, njihova vrednost pa se je zvišala za kar 26 odstotkov! Smo pa po opravljenem prometu z nepremičninami še vedno 19 odstotkov pod predkriznim drugim polletjem 2007, ko je bila tudi cena 17 odstotkov višja.

V primerjavi z drugim polletjem 2015 so bile evidentirane cene stanovanj in hiš na ravni države v povprečju višje za okoli tri odstotke, ugotavljajo na Gursu. Pri poslovnih nepremičninah pa je slika ravno nasprotna, saj so cene zanje v prvem letošnjem polletju dosegle dno.

Največji obrat se je zgodil pri cenah stavbnih zemljišč. Po dolgoletnem izrazitem trendu padanja cen, ko so bile cene zemljišč za gradnjo na najnižji točki v povprečju že za 40 odstotkov nižje kot pred krizo, je v letošnjem prvem polletju v primerjavi s polletjem prej njihova povprečna cena na ravni države poskočila kar za tretjino.

Močna rast v Kopru in Celju
Tako rastejo tudi cene rabljenih stanovanj. V Ljubljani so v primerjavi z drugim polletjem 2015 zrasle za 3,9 odstotka, za kar devet odstotkov v Kopru in za osem v Celju. V nekaterih regionalnih središčih, kot na primer v Mariboru, Novem mestu in Murski Soboti, pa cene stanovanjskih nepremičnin še naprej stagnirajo.

Pri novih stanovanjih je Gurs evidentiral 486 prodaj. Od tega je bilo 332 prodaj sklenjenih na prostem trgu in prostovoljnih javnih dražbah, 154 oziroma 32 odstotkov pa na javnih dražbah v izvršilnem postopku ali stečaju. Več kot četrtina, 125 prodaj, se jih je zgodila v Ljubljani, kjer je bila povprečna cena 2.710 evrov/m2, na javnih dražbah v izvršilnem ali stečajnem postopku pa 1.740 evrov/m2. Na Obali je bila povprečna cena za stanovanja na javnih dražbah (2.360 evrov/m2) celo višja kot na prostem trgu (2.020 evrov/m2). V okolici Ljubljane je bila povprečna cena na prostem trgu in prostovoljnih javnih dražbah 1.720 evrov/m2 in v Mariboru 1.530 evrov/m2.