Zato je vprašanje, ali se Gorenju sploh izplača kotirati na Varšavski borzi, poroča agencija Reuters. Gorenje namreč načrtuje začetek kotiranja na največji srednjeevropski borzi 30. decembra. Reuters ob tem navaja neimenovane vire, ki pravijo, da so razlogi za Gorenjev neuspeh negotove razmere v slovenskem bančnem sistemu, dolg tako države kot Gorenja in slabe izkušnje nekaterih drugih slovenskih podjetij na varšavski borzi.

"Podjetje ima več kot 300 milijonov evrov dolga. Trg pa ni bil prepričan o uspešnosti njegovega programa restrukturiranja," je za Reuters dejal neimenovan vir. "Tudi Slovenija kot država ima svoje težave. Pa tudi druga slovenska podjetja na Varšavski borzi niso bila uspešna. To vsekakor ni pomagalo pri ponudbi," pa je za agencijo dejal neki drugi vir.

Gorenje kot barometer
Gorenjev (ne)uspeh bi bil lahko, poroča Reuters, barometer apetita investitorjev v druga slovenska podjetja v času, ko želi vlada v Ljubljani privatizirati več kot deset podjetij v večinski ali popolni državni lasti.

Cena delnice sicer znaša 4,31 evra in je enaka ceni delnice, po kateri je v prvi dokapitalizaciji sodelovala tudi japonska korporacija Panasonic, sicer manjšinski delničar Gorenja, ki je vplačala delnice v vrednosti dobrih 10 milijonov evrov. Novoizdane delnice bi, če bi bile prodane, predstavljale 36 odstotkov povečanega kapitala Gorenja.