Poslovanje Nove kreditne banke Maribor, ki je od decembra lani znova v stoodstotni državni lasti, od danes nadzoruje le še šest članov. Foto: BoBo
Poslovanje Nove kreditne banke Maribor, ki je od decembra lani znova v stoodstotni državni lasti, od danes nadzoruje le še šest članov. Foto: BoBo

Na skupščini NKBM-a, ki so jo prejšnji petek izpeljali kar v prostorih Slovenske odškodninske družbe (od decembra lani je banka namreč spet v 100-odstotni državni lasti), je edini lastnik sprejel nekaj statutarnih sprememb, med katerimi je tudi zmanjšanje števila nadzornikov z dozdajšnjih devet na sedem. Poleg predsednika Petra Kukovice in njegovega namestnika Nika Samca v nadzornem svetu ostajajo še Keith Miles, Peter Kavčič, Miha Glavič in Andrej Fatur.

Odstop za odstopom zaradi nasprotja interesov
Že februarja je odstopila predsednica uprave polzelske tovarne nogavic Karmen Dvorjak, ki se je med sanacijo podjetja želela izogniti morebitnemu konfliktu interesov, zaradi nasprotja interesov pa je moral septembra lani odstopiti tudi Aljoša Tomaž.

Statut NKBM-a namreč določa, da banke ne more nadzorovati nekdo, ki je član organa vodenja ali nadzora v drugi nadzorovani finančni družbi ali finančnem holdingu. Tomaž je moral odstopiti zaradi članstva v nadzornem svetu zavarovalnice Adriatic Slovenica, pa tudi zaradi vodilnega položaja v skupini KD Group.

Tomaž je bil sicer zgolj nadomestni nadzornik, potem ko je novembra 2012 iz nadzornega sveta odstopila nekdanja vodja kabineta takratnega mariborskega župana Franca Kanglerja Duška Jurenec. Njen odstop je sledil ugotovitvam protikorupcijske komisije, ki je v poslovanju mariborske občine z večinsko občinskim podjetjem Farmadentom ugotovila večkratno koruptivno ravnanje.

Dve tretjini nadzornikov mora biti neodvisnih strokovnjakov
Skupščina NKBM-a prejšnji teden je poleg števila nadzornikov v statutu določila tudi, da morata biti dve tretjini članov nadzornega sveta neodvisnih strokovnjakov. Med takšne bodo šteli tiste, ki v zadnjih dveh letih pred imenovanjem niso bili zaposleni v vladnih službah in niso opravljali vodstvenih funkcij v političnih strankah. Te in še nekatere spremembe je bil lastnik primoran izvesti zaradi zavez v načrtu prestrukturiranja, ki ga je decembra lani potrdila Evropska komisija.