Prva dva slovenska projekta sta uspešno prestala fazo financiranja - vidna sta tudi po tujejezičnih različicah platforme Conda in večino denarja sta dobila iz tujine. Druga faza pa je še pomembnejša: dejansko pozitivno poslovanje. Foto: MMC RTV SLO
Prva dva slovenska projekta sta uspešno prestala fazo financiranja - vidna sta tudi po tujejezičnih različicah platforme Conda in večino denarja sta dobila iz tujine. Druga faza pa je še pomembnejša: dejansko pozitivno poslovanje. Foto: MMC RTV SLO

Conda je na mednarodni ravni stara štiri leta. Prva leta so v Avstriji predvsem životarili, lani pa se je začela precejšnja rast. Tako je bilo zbranih 14 milijonov evrov, imamo okoli 7.000 investitorjev in 65 sofinanciranih projektov. Naložbe so v povprečju visoke 1.200 evrov.

Vladimir Milošević, glavni svetovalec Conde
Posel
Model Conde je mešan. Vlagatelji ne dobijo deleža v podjetju, a so kljub temu deležni nagrade v primeru rasti in pozitivnega poslovanja. Foto: MMC RTV SLO
Kickstarter
Sedem let po zagonu Kickstarterja so začele v Sloveniji vznikati prve lokalne platforme za množicanje. Foto: MMC RTV SLO

Množično financiranje (ang. crowdfunding, množicanje) postaja vse pomembnejši kanal denarja, sredstev in pozornosti na svetu. Leta 2013 se je tako pretočilo pet milijard evrov (podatki Svetovne banke), lani pa že več kot 30, kar kaže na skokovito rast metode. Rast je še hitrejša od optimističnih napovedi izpred let, leta 2020 pa naj bi se približala stotim milijardam. V nasprotju s pričakovanji prednjači Azija, čeravno sta v zahodni javnosti ekvivalenta množičnega financiranja ameriška Kickstarter ter IndieGoGo. V Evropi je platform veliko in tekmovanje, katera bo postala panevropska, še poteka.

Ni vse enako
Ob tem je treba razlikovati različne oblike množičnega financiranja. V bistvu je to koncept, pri katerem se podjetje ali posameznik za denar obrne na najširše množice, in ne na ustaljene institucije, kot so banke in vlagateljski skladi. Tipi množicanja se razlikujejo po tem, kako se prejemnik odzove. V primeru Kickstarterja je to nagrada, pa naj bo v obliki dobrega občutka ob podpori neke zgodbe ali pa v dejanskem izdelku. To je nagradni ali donatorski tip. Drugi tip je investicijski: v zameno za denar podjetje ponudi delež, tretji pa posojilni.

Glede na vidnost Kickstarterja, nagradne platforme, lahko marsikdo sklepa, da je ta tip prevladujoč. Še pred dvema letoma je bil, zavzemajoč 52 odstotkov kolača. Danes ni več tako: daleč prevladujoč je posojilni tip.

Conda kot platformni konglomerat
Elemente vseh treh tipov združuje Conda, prva tovrstna platforma v Sloveniji. Je del avstrijske Conde (in je poleg Slovenije zadolžena še za Hrvaško, Srbijo in Italijo), ki skupno deluje po še šestih evropskih državah. Slovenski del, ki se osredinja na podjetja iz naše države, je začel delovati marca letos. Objavil je prva dva projekta, torej podjetji, ki iščeta podporo med ljudmi. Po pol leta sta oba presegla prag financiranja, so za MMC povedali v Condi. Prvi, slovensko zagonsko podjetje Sweet Speed, ki se ukvarja z "energijskimi čokoladami", je prejelo 33.000 evrov od načrtovanih 30.000 (kampanja traja še en mesec). Drugo, Borza terjatev, pa je prejelo 80.300 evrov, 161 odstotkov načrtovane vsote. Conda v naslednjem letu načrtuje promet (oz. z množicanjem zbrane vsote) povečati s 100.000 na 800.000 evrov z izvedenimi 15 kampanjami, je napovedal Vladimir Milošević, direktor slovenske Conde.

Še letos pa naj bi zagnali štiri nove slovenske projekte. Dva bosta šla neposredno na platformo. Prvi je malo podjetje Avokado, ki se ukvarja z razvojem različnih okusov tofuja. Druga je 45HC, zagonsko podjetje iz pospeševalnika ABC, ki je izdelalo spletno optimizacijo naročanja zabojnikov iz Azije v Evropsko unijo. Zdaj za naročilo potrebuješ ducate klicev, e-sporočil in veliko klikanja, oni so to zmanjšali na zgolj en klik, kar prihrani čas in denar, je zatrdil Milošević.

Za dva projekta pa bo investicijski cikel zaprt, torej ne bo objave na platformi, zgolj povabila omejenemu krogu potencialnih vlagateljev. Prvo podjetje gradi tovarno za izdelovanje peletov iz ostankov pri proizvodnji olivnega olja, "imajo že dobavitelje in naročnike". Drugo pa je po navedbah Conde razvilo pogonski sistem, ki motorjem z notranjim izgorevanjem učinkovitost podvoji, to naj bi preverili in potrdili tudi na štirih mednarodnih univerzah.

Podobnosti in razlike s Kickstarterjem
Milošević, znan tudi po dolgoletnem delu na širitvi množičnega financiranja skozi zavod ZMAG, je poudaril, da je Conda precej različna od Kickstarterja. Najprej zato, ker vključuje precej daljši in poglobljen postopek pregleda projektov. Na KS lahko pride skoraj vsak, na Condo pa le tiste družbe, ki po temeljitem skrbnem pregledu in oceni poslovnega načrta izkazujejo potencial za visoko rast. Nadalje morajo že imeti razvit izdelek in poslovati, medtem ko KS sprejema največ prototipe ali izdelke v predprodaji, ki še niso na voljo v trgovinah. Ima pa Conda s KS-jem eno značilno podobnost: prejemniki posojila pripravijo tudi nagrade.

Predvsem pa je Conda mešanica investicijskega in posojilnega množičnega financiranja. Vsak polnoleten državljan lahko k projektu prispeva od 100 do 5.000 evrov. A ta denar ni podarjen, temveč ga podjetje v dogovorjenem roku (navadno pet let) vrne. V vmesnem času posojilodajalec dobiva 4,5-odstotne letne obresti, a le v primeru, da je poslovanje pozitivno pred EBITDA. Na koncu pa še nagrado na podlagi dejanske rasti podjetja. Če se vse izide prav, iz 100 evrov na koncu nastane blizu 200 evrov, podprto podjetje pa uspešno posluje in ima za seboj skupnost, ki kupuje njegove izdelke in mu želi uspeha, je naštel Milošević.

Naložbe so tvegane
Vse to v sebi nosi tveganje. Posojilo je podrejeno, in če pride do stečaja, je med zadnjimi v vrsti za poplačilo iz stečajne mase. "Izplačilo je višje, ker je tudi tveganje višje. Gre za tvegane naložbe. [...] Biti moramo realni, da marsikateri projekt ne bo šel skozi," je poudarila pravna svetovalka pri Condi, Marina Markežič.

Conda je tako tisti faktor v enačbi, ki mora s temeljitimi pregledi zagotoviti dovolj visoko stopnjo zanesljivosti projekta. Ali jim to dobro gre, je skoraj nemogoče preveriti, ker večina projektov traja pet let ali več, mednarodna Conda pa je stara štiri leta. Pravkar so se iztekle prve vrnitve denarja "mikroposlovnim angelom", kot imenujejo investitorje, odstotek pa bo mogoče dobiti šele ob večji populaciji. Za zdaj je znan zgolj delež tistih, ki so uspešno sfinancirane: to je 85 odstotkov, kar je z naskokom več od Kickstarterja ter IndieGoGo. In letni donos: ta v povprečju na evropski ravni znaša 14 odstotkov.

Širši koncept od le množičnega financiranja
Kaj pa dobi platforma? Vnaprejšnje plačilo 3.500 evrov in od pet do 7,5 odstotka zbranega denarja, je naštel Milošević. V zameno zagotovi nastop na platformi ter svetovanje pri kampanji, spremljanje vseh pet let projekta, o poteku redno obvešča investitorje, poleg tega pa še išče stranke ter vlagatelje z drugih kanalov. Borzi terjatev, ki je na platformi dobila 80.000 evrov, je tako uredila še dodatno naložbo za 100.000 evrov prek partnerskega zasebnega sklada in nekaj strank, je naštel Milošević. Po manj kot letu dni delovanja je imela slabih pet milijonov evrov prometa.

A kot kaže, platforma Slovencev ni prepričala - ali pa je vsaj malo znana. Velika večina zbranih sredstev je prišla iz tujine, kar 60 odstotkov iz Avstrije in Nemčije, pa tudi drugih držav — iz Slovenije 40 odstotkov. Milošević izpostavi za državo pozitiven vidik: pridobivanje tujih naložb, saj je Slovenija še vedno kapitalsko podhranjena in po kazalniku TNI (tuje neposredne naložbe) v dokaj slabem položaju.

Zakonodajni vidik
Kot smo na MMC-ju pisali že pred leti, pravo na področju množičnega financiranja zaostaja za razvojem v gospodarstvu. V ZDA so se tega lotili z zakonom JOBS, ki je sprožil eksplozijo, v Sloveniji pa na to področje vpliva 17 zakonov, a nobeden ga zares ne neposredno ureja. Pravniki so zato pred leti ocenjevali, da bi nedorečenost lahko povzročila tudi precej črne scenarije: država bi se po nekaj letih lahko odločila, da so določene vrste množičnih donacij obdavčljive na drugačen način. To bi lahko povzročilo precejšen pretres in plačila večjih zneskov državi za nazaj, pa tudi zmanjšanje stopnje zaupanja v pravno ureditev.

A kot kaže primer Conde, slovensko pravo vseeno marsikaj dopušča. Pred splovitvijo platforme so se po besedah Mariničeve mesece pogajali z Banko Slovenije in drugimi pristojnimi institucijami. Izid: mnenje Banke Slovenije, da je takšna oblika množičnega financiranja pri nas dopustna in da Conda ne potrebuje nobene dodatne licence. Tudi po Evropi se platforma pojavi zgolj tam, kjer centrala banka nedvoumno dopusti takšno obliko poslovanja, je poudarila pravnica. Ni pa nujno, da bi zadeva veljala za druge primere posojilnih/investicijskih platform, saj so podrobnosti pomembne.

Je pa zakonodaja zagotovo zelo omejujoča za pravo investicijsko množično financiranje (Conda je bolj podobna mezzaninskemu). Enostavno zato, ker je, denimo, družba z omejeno odgovornostjo ali d. o. o. omejena na 50 lastnikov.

Conda zdaj deluje v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Slovaški, Poljski, Švici ter Lihtenštajnu. Dolgoročni načrt je pokritje ZDA, še posebej pa jih po novem zanima Azija, ki je nedavno presenetila s prvenstvom na tem področju.

Del širšega zagonskega okolja
Sogovornika sta poudarila, da so ves čas v stiku tudi z drugimi akterji slovenskega okolja startupa in crowdfundinga . "Smo povezani, in to je vitalnega pomena." Med drugim so mentorji v ABC-startup pospeševalniku in sodelujejo v številnih dogodkih na to temo. Tako bodo naslednje leto aprila organizirali dogodek Startup Life. Sogovornika sta sicer že dlje časa vpeta v sceno, saj je Conda nastala ravno na podlagi zavoda ZMAG — slednji pa je več let izvajal več pobud za širitev koncepta množičnega financiranja v Slovenijo.

In kako je prišlo do preskoka med aktivizmom in dejanskim poslovanjem? "Kot ZMAG smo se prijavili na dogodek Startup Life v Celovcu. Tam smo spoznali direktorja Conde Daniela Horaka in ga vprašali, ali bi ga zanimala širitev v Slovenijo. Izkazalo se je, da smo imeli konkurenco, pogovarjali so se še z nekaj podjetji, ampak smo jih s svojo ekipo prepričali." ZMAG sicer nadaljuje delo, sogovornika pa menita, da bi lahko koristil vsem tistim podjetjem, ki ne ustrezajo okvirju Conde. Marsikatero si namreč časovno ne more privoščiti izvedbe kampanje, veliko pa je dobrih idej.

Veliko je še platform
Conda ni edina platforma za množično financiranje. Letos je začel delovati Adrifund za klasično nagradno/donatorsko množicanje. Znan je tudi po tem, da je na njem igralec Klemen Slakonja zbral denar za snemanje parodije o Donaldu Trumpu. Na spletu je najti tudi Chariyo, dobrodelno platformo, ki skozi predvajanje oglasov financira humanitarne projekte. Zunaj spleta pa že dolgo deluje Poligon, osrednji prostor za sodelo v Sloveniji. Ta se osredotoča predvsem na izvedbo Kickstarter in podobnih projektov, in kot kaže, je bilo za slovensko skupnost prejšnje leto eno najuspešnejših. Samo zadnji projekt (gramofon MAG-LEV) je v Slovenijo prinesel pol milijona dolarjev. Poligon pa — kot kaže — ni zaprt.







Conda je na mednarodni ravni stara štiri leta. Prva leta so v Avstriji predvsem životarili, lani pa se je začela precejšnja rast. Tako je bilo zbranih 14 milijonov evrov, imamo okoli 7.000 investitorjev in 65 sofinanciranih projektov. Naložbe so v povprečju visoke 1.200 evrov.

Vladimir Milošević, glavni svetovalec Conde