Predsednik zbornice (OZS) Branko Meh je kot razlog izstopa poleg spremembe definicije minimalne plače navedel še pomanjkanje posluha za obrtnike: "Iz socialnega sporazuma ne izstopamo le zaradi redefinicije minimalne plače, ampak predvsem zaradi splošnega neupoštevanja vseh naših predlogov in zahtev vlade. Vlada nima posluha za obrtnike in podjetnike, zato tudi OZS izstopa iz socialnega sporazuma," je poudaril Meh.

Gre za njihove pripombe pri davčnih blagajnah, regresnih zahtevkih, dvojnem statusu upokojenih obrtnikov, javnih naročilih in minimalni plači, ki je bila le še kaplja čez rob. Sprememba definicije minimalne plače za malo gospodarstvo sicer ne predstavlja bistvenega vpliva, saj minimalnih plač pri obrtnikih in podjetnikih, je dejal Meh, praktično ni.

Vladi tudi zamerijo, da je kljub drugačnim napovedim ponovno obremenila malo gospodarstvo z razbremenitvijo energetsko intenzivnih podjetij na račun gospodarstva in gospodinjstev ter z uvedbo davčnih blagajn.

Delodajalci skupinsko izstopili
V petek so iz socialnega sporazuma zaradi spremembe zakona o minimalni plači že izstopila preostala tri delodajalska združenja, ki so k njemu pristopila - Združenje delodajalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov, medtem ko Gospodarske zbornice Slovenije v pogajanjih ni sodelovala.

Sindikati, ki so vložili predlog sprememb zakona o minimalni plači, so njihovo odločitev obžalovali, vendar menijo, da zanjo ni pravih razlogov, medtem ko je ministrica za delo Anja Kopač Mrak presodila, da je socialni sporazum, "če je moral pasti, padel za dober razlog, za spremembo definicije minimalne plače, ki je bila krivična do zaposlenih z najnižjimi dohodki".