Finančni ministri evrskega območja se bodo spet sestali v ponedeljek in razpravljali o drugem obroku pomoči Grčiji, vrednem 130 milijard evrov. Nekateri se bojijo, da bo odločitev spet preložena in da utegnejo še prej o njej odločati v parlamentih posameznih držav članic evrskega območja. Nemški Bundestag naj bi o tem glasoval 27. februarja.

Po Grčiji pozornost k 'operaciji LTRO'
Vsakršna negotovost bi škodila finančnim trgom, ki so sicer letos optimistično razpoloženi. Optimisti so prepričani, da bo Grčija dobila nujne milijarde, pozornost vlagateljev pa se bo potem hitro preusmerila k "operaciji LTRO" (long term refinancing operation), v okviru katere bo Evropska centralna banka konec meseca poslovnim bankam posodila še 680 milijard evrov po enoodstotni obrestni meri.

New York tik pod triletnim vrhom
Poplava poceni denarja delniškim trgom seveda ne more škoditi. Z zavezo o kvantitativnem sproščanju je Evropska centralna banka začela uspešno posnemati ameriški Fed in je najzaslužnejša, da so (zlasti finančne) delnice na razvitih borzah letos v bikovskem trendu. Širši newyorški indeks S & P 500 je v petek na tedenski ravni (+1,4 %) porasel šestič v zadnjih sedmih tednih in se približal ravni, na kateri ni bil že več kot tri leta.

Evropi grozi recesija
Samo letos se je njegova vrednost povzpela za 8,2 odstotka. Očitno je, da finančni trgi spet prehitevajo dogajanje v realnem gospodarstvu. V sredo je bil objavljen podatek, da je BDP v evrskem območju v zadnjem lanskem četrtletju padel za 0,3 odstotka. Večji zdrs je preprečila Francija, kjer so imeli v nasprotji s pričakovanji rahlo rast. Pričakovati je, da bo imela Evropa tudi v prvem letošnjem četrtletju že zaradi ekstremno mrzlega februarja negativno rast.

Na Kitajskem nižja stopnja obveznih rezerv
Na srečo se v drugih koncih sveta ne spopadajo z nevarnostjo recesije. Tudi Kitajska ohranja visoko dinamiko rasti. V zadnjem lanskem tromesečju je bila rast 8,9-odstotna, se je pa inflacija januarja zvišala na 4,5 odstotka. Cene hrane so se prejšnji mesec povzpele kar za 10,5 odstotka. Kljub temu se je kitajska centralna banka v želji, da spodbudi kreditiranje, odločila, da bo poslovnim bankam spet znižala zahtevano stopnjo obveznih rezerv, in sicer za pol odstotne točke. Gre za drugo znižanje v zadnjih treh mesecih.

Paulson svetuje: kupite zlato ...
Poplava poceni denarja, za katero skrbijo največje centralne banke, je še naprej voda na mlin vlagateljem, ki stavijo na rast zlata. Njihove apetite je še podžgal znani upravljalec hedge skladov John Paulson, ki je leta 2008 zaslužil milijarde, ko je stavil proti trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil. 56-letni Paulsen meni, da je zdaj čas za nakup zlata, saj je to prava zaščita pred inflacijo, ki jo bo povzročil poceni denar.

... Buffett pa svari: ne vlagajte v plemenite kovine
Centralne banke so lani svoje zaloge okrepile s 439,7 tonami zlata, kar je največ v zadnjih petih desetletjih. Letos naj bi dokupile podobno količino. Od 1. januarja do danes je zlato pridobilo deset odstotkov. Toda vlagatelji ne smejo pozabiti, da gre za tvegano naložbo, na kar je pred dnevi opozoril tudi sloviti Warren Buffett. Če je Paulson bikovsko razpoložen, je Buffett na nasprotni strani in odsvetuje vlaganje v plemenite kovine.

Mercator navzdol, Gorenje navzgor
Na Ljubljanski borzi ga trenutno ni junaka, ki bi upal napovedati skorajšen preobrat, pa čeprav je indeks SBI TOP že skoraj 80 odstotkov oddaljen od rekorda. Minuli teden so se najbolj, za 3,6 odstotka, pocenile delnice Mercatorja. Prvi mož NLB-ja v odstopu Božo Jašovič je ta teden napovedal skorajšnjo razpustitev konzorcija za prodajo slovenskega trgovca. Na pozitivni strani s skoraj petodstotno rastjo izstopajo delnice Gorenja. Tečaj najprometnejše Krke se v primerjavi s prejšnjim petkom ni spremenil in je ostal pri 51,50 evra.

Uspešna ponudba za prevzem Etola
Omenimo še, da naj bi bila prevzemna ponudbo za delnice Etola uspešna. Izraelska družba Frutarom Industries oz. njena švicarska družba Frutarom Schweiz za delnico ponuja 141 evrov. Nekaj podobnega čaka tudi Helios, saj je koncorcij prodajalcev že oblikovan. Delnice Heliosa so v vstopni kotaciji poskočile za skoraj 15 odstotkov, na 400 evrov. "Lahko sklepamo, da je v času brezvladja uspel tuji kapital. Tujci so na račun domačih lastnikov, ki so slabo upravljali oz. so zašli v finančne težave, pridobili dve dobri slovenski podjetji. Pričakujemo lahko, da bodo novi lastniki veliko bolje skrbeli za ta podjetja," je povedal Marko Pavlović (GBD).