Da bi gospodarstvo hitreje okrevalo, so Zvezne rezerve (Fed) sporočile, da bodo do konca leta 2014 obresti pustile na ničelni vrednosti. V ZDA je bila decembra stopnja brezposelnosti 8,5-odstotna. Okrog 13 milijonov Američanov išče službo, vendar je ne najde. V zadnjem lanskem četrtletju naj bi bila gospodarska rast okrog triodstotna, letos pa bo po napovedih ekonomistov okrog dveodstotna. Foto: EPA
Da bi gospodarstvo hitreje okrevalo, so Zvezne rezerve (Fed) sporočile, da bodo do konca leta 2014 obresti pustile na ničelni vrednosti. V ZDA je bila decembra stopnja brezposelnosti 8,5-odstotna. Okrog 13 milijonov Američanov išče službo, vendar je ne najde. V zadnjem lanskem četrtletju naj bi bila gospodarska rast okrog triodstotna, letos pa bo po napovedih ekonomistov okrog dveodstotna. Foto: EPA

Vse od decembra 2008 znaša ključna obrestna mera Fed funds, po kateri si banke čez noč sposojajo denar, v razponu med 0 in 0,25 odstotka. Lani je predsednik Feda Ben Bernanke sporočil, da bo tako ostalo do prve polovice leta 2013, toda v sredo je po dvodnevnem zasedanju Zveznih rezerv presenetil analitike in ničelnim obrestim "rok trajanja" podaljšal za 18 mesecev.

Inflacijska tarča pri dveh odstotkih
Fed je prvič v zgodovini postavil tudi ciljno vrednost inflacije, in sicer pri dveh odstotkih, vendar poudaril, da se lahko to hitro spremeni, če bo brezposelnost previsoka. Bernanke je na novinarski konferenci po Fedovem zasedanju pustil odprta vrata za nadaljnje odkupe obveznic, torej za 3. krog kvantitativnega sproščanja.

Fed več kot potrojil bilančno vsoto
"Mislim, da še ne moremo govoriti o tem, da je gospodarstvo vstopilo v novo, močnejšo fazo rasti. Če bo inflacija ostala pod ciljno vrednostjo, brezposelnost pa padala po zelo počasni stopnji, je logično pričakovati nadaljnje ukrepe." S programoma odkupovanja ameriških obveznic je Fed bilančno vsoto po letu 2008 več kot potrojil in znaša 2.900 milijard dolarjev.

Apple prehitel Exxon Mobil
Na Wall Streetu so se delnice zaradi Fedove "obljube", da obresti ostajajo na rekordno nizki vrednosti še vsaj dve leti in pol, podražile, za pozitivno trgovanje v sredo pa ima zasluge tudi Apple, ki se je pohvalil z rekordnim četrtletnim dobičkom. Delnice so poskočile za 6,2 odstotka, Apple pa je prehitel Exxon Mobil in postal največje podjetje v ZDA po tržni kapitalizaciji.

Zlato nad 1.700 dolarji

Delniški indeks Dow Jones (12.758 točk) se je zvišal za dve tretjini odstotka, tehnološki Nasdaq (2.818) pa za več kot odstotek. Ameriške obveznice so porasle, njihov donos pa posledično padel (pri desetletni na 2,01 odstotka). Tudi zlato je pridobilo in se prvič letos povzpelo nad 1.700 dolarjev. Dolar je oslabel, za evro je treba plačati več kot 1,31 dolarja.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi:

TELEKOM

+1,30 %

69,90 EUR

KRKA

+0,61 %

49,80

NOVA KBM

+0,03 %

3,121

MERCATOR

+0,00 %

140,00

GORENJE

-1,24 %

4,06

PETROL

-1,76 %

167,00

ZAV. TRIGLAV

-5,90 %

10,60

INTEREUROPA

-2,12 %

4,111

Krka spet nad 50 evri, potop Intereurope
Ljubljanska borza je po enoodstotni sredini rasti spet "zabredla" v rdeče številke. Indeks SBI TOP (583 točk) se je namreč znižal za 0,12 odstotka, kar je zlasti posledica več kot enoodstotne pocenitve delnic Gorenja in Petrola. S Krko je bilo za skoraj 400 tisoč evrov prometa, posli pa so se spet sklepali nad 50 evri. Ob desetih sklenjenih poslih se je tečaj Intereurope, ki je letos strmo naraščal, prepolovil, tako da znaša le 66 centov.