Gospodarstvo
()

Poudarki

  • Tretji sveženj ukrepov uvaja tudi pavšalno obdavčitev in izloča prihodke od najmenin iz dohodnine.
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 49 glasov Ocenite to novico!
Radovan Žerjav
Minister za gospodarstvo predstavlja tretji sveženj ukrepov za zagon gospodarstva. Foto: BoBo
Samo Hribar Milič
GZS, ki jo vodi Samo Hribar Milič, opozarja, da Slovenijo zapuščajo tuji investitorji zaradi prezapletenih postopkov in skorumpiranosti. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Prihaja javna objava davčnih neplačnikov

Žerjav predstavlja tretji sveženj ukrepov, GZS nezadovoljna
14. september 2012 ob 12:45,
zadnji poseg: 14. september 2012 ob 14:52
Ljubljana - MMC RTV SLO

Tretji sveženj vladnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva med drugim prinaša strožji davčni nadzor nad prometom podjetij in objavo davčnih neplačnikov.

Ključni del tretjega svežnja vladnih ukrepov sta sicer pokojninska reforma in reforma trga dela, je dejal gospodarski minister Radovan Žerjav. Obenem je poudaril, da ključen predvsem spopad s trgom dela, ki s svojo togostjo spodbuja nekonkurenčnost in neproduktivnost.

Skupaj z že omenjenima reformama tretji sveženj skupno zajema 155 različnih ukrepov in rešitev, pri čemer bodo s svežnjem spremenili 21 zakonov. Po besedah Žerjava je načrt vlade, da bodo vsi ukrepi sprejeti še v letošnjem letu, saj "jih pričakuje tako gospodarstvo, kot tudi mednarodni finančni trgi."

Ukrepi bodo poostrili davčni nadzor
V okviru tretjega svežnja se bo med drugim spremenil zakon o davčnem postopku, s čimer bo vlada uvedla kazni za vse, ki bodo uporabljali računalniške programe, ki omogočajo poznejše spreminjanje oziroma "brisanje" prometa. Ukrepi pa uvajajo tudi javno objavo davčnih neplačnikov.

Z ukrepi želi vlada tudi stopiti na rep sivi ekonomiji. Med drugim bodo omogočili uvajanje dejanskih stroškov s predložitvijo računov, kjer bodo ukrepi sledili načelu "vsak račun šteje." Ukrepi predvidevajo tudi cedularno obdavčitev najemnin, ki tako ne bodo več vključene v dohodnino.

Spremeba zakona o dohodnini bo tudi uvedba t.i. pavšalne obdavčitve. To po navedbah Žerjava vključuje poenostavitev postopkov ugotavljanja davčne osnove iz dejavnosti, pri čemer se bodo upoštevali dejanski prihodki in normirani odhodki.

Na področju iger na srečo bo vlada spodbujala tuje koncesionarje, ki bi želeli vlagati v Sloveniji, obenem pa bodo poskrbeli za strožji nadzor, predvsem z vidika pranja denarja. Poleg tega pa se tretji sveženj loteva tudi sprememb na področju kmetijstva, kjer vlada med drugim predvideva hitrejše postopke za umeščanje proizvodnih objektov za kmetijsko dejavnost.

Vlada načrtuje tudi mednarodni razpis za podelitev koncesioje pri avtocestah. Ob težavah DARSa je to način, da preizkusijo zanimanje tujih investitorjev, medtem ko bi Slovenija s tem lahko iztržila kapital potreben za izgradnjo tretje osi je dejal Žerjav in dodal, da se je zanimanje za koncesije že pojavilo.

Med pomembnejšimi ukrepi po mnenju Žerjava sodijo še zmanjšanje trošarin na zemeljski plin in vzpostavitev enotnega sistema za določanje cen obveznih storitev občinskih javnih služb. Pri slednjem je Žerjav dodal, da želijo vzpostaviti enotno ceno komunalnih prisprevkov. Ti so po njegovih besedah ponekod poleteli v nebo in kot taki odgnali morebitne investitorje.

GZS ni zadovoljna z izvedbo
Vlada pri pripravi reform, ki jih vsebujejo paketi ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ni upoštevala priporočil in predlogov gospodarstva, pravijo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Gospodarstveniki smo vlado in pristojna ministrstva na večkratnih razgovorih redno seznanjali z našimi ocenami in predlogi, vendar jih niso upoštevali," so se na tretji paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva odzvali iz GZS.

Dodajajo, da so vseskozi podpirali njihovo usmeritev, da je treba porabo uskladiti z možnostmi, torej da je nujno varčevanje v javnem sektorju. "Z izvedbo nismo zadovoljni, saj se javna poraba zmanjšuje predvsem na račun razvoja in novih investicij. Posledica sicer obetavnega sporočila o plačah v javnem sektorju je le, da je masa plač v javnem sektorju manjša zgolj za dobre tri odstotke," so zapisali.

Investicije praktično ustavljene
Investicije pa so praktično ustavljene, številni gospodarski subjekti, ki sodelujejo z javnim sektorjem, morajo znižati svoje cene za vsaj 15 odstotkov. "Ali naj za toliko znižajo plače svojih zaposlenih? Ocenjujemo, da bo največje breme varčevanja v javnem sektorju nosilo gospodarstvo, tokrat sicer ne zaradi višjih davkov, temveč zaradi dodatnega zmanjševanja povpraševanja in pritiskov na cene", se sprašujejo.

Ob krčenju javne porabe pa ni ustreznih ukrepov, ki bi z večjim obsegom novih domačih in tujih investicij dali gospodarstvu nov zagon, opozarjajo.

Japonci opozorili na preveliko skorumpiranost države
Kot primer navajajo sporočilo z japonskega veleposlaništva, da je pomembno japonsko podjetje zapustilo že začeto investicijo v Sloveniji, ker so "postopki preveč komplicirani, država prek sodnega sistema, ki dolga leta neuspešno razrešuje gospodarske spore, preveč skorumpirana, trg dela pa katastrofalno rigiden".

GZS ponavlja stališče, da predlagana reforma trga dela ne bo prinesla želenih učinkov - večje fleksibilnosti in nižjih stroškov dela - in da bo še dodatno administrativno obremenila gospodarske subjekte.

L. L., S. B. L.

Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo