V popoldanskem trgovanju je nato malenkost poskočil in s tem vsaj začasno ublažil najhujše strahove.

Rubelj v zadnjih mesecih ob napetostih z Zahodom konstantno pada, a še nikdar tako strmo kot ta teden, ko je v pičlih 48 urah padel za več kot 10 odstotkov. Nestabilnost rublja med Rusi obuja neprijetne spomine na hudo inflacijo leta 1989, ko so številni ostali brez vseh prihrankov, pred menjalnicami pa so se vile kilometrske vrste.

Gospodarske težave so nedvomno neprijetna novica za predsednika Vladimirja Putina, ki je zgradil svoj politični ugled prav na obljubi stabilnosti, povrnitvi ruskega statusa velesile in dviga življenjskega standarda. Putin je od začetka padanja rublja prejšnji mesec le redko javno spregovoril o denarni krizi.

Ob četrtkovem padcu rublja so moskovske banke in menjalnice poročale o naglem pojenjanju dolarjev in evrov.

Beg vlagateljev
Trdnost rublja sta močno zamajali rusko-ukrajinska kriza in nepopustljivost Kremlja, zaradi česar vlagatelji v strahu pred novo hladno vojno množično bežijo iz Rusije, poroča Guardian. Sankcije, ki jih je uvedel Zahod proti Moskvi zaradi njene priključitve Krima in podpore proruskim separatistom, ki se borijo z ukrajinskimi vladnimi silami, so de facto izključile ruska podjetja z zahodnih trgov, s tem pa okrepile strahove hujše krize.

Rusko gospodarstvo je že zdaj nevarno blizu recesiji, cene nafte padajo, cene hrane rastejo, inflacija pa je letos poskočila na več kot osem odstotkov. Zadnje težave rublja je sprožila sredina odločitev ruske centralne banke, da po 15 letih prekine svojo umetno podporo valuti.