V zadnjih letih je Slovenija zelo povečala učinkovitost črpanja sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj, evropskega socialnega sklada in kohezijskega sklada. Pospešili so tudi izvajanje projektov ter dinamično prerazporejali sredstva iz nerealiziranih na izvedljive projekte, so sporočili iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

"Zadnje leto je bilo zelo dinamično za vse, ki v Sloveniji sodelujemo v procesu izvajanja evropske kohezijske politike. Zavihali smo rokave in skupaj z ministrstvi več kot uspešno realizirali zastavljene naloge. Precej dela nas še čaka, a če se ozrem nazaj, na začetke finančne perspektive 2007-2013, sem prepričana, da imamo svetlo prihodnost - imamo sposobne ljudi, znanje in izkušnje, ki jih moramo skrbno uporabiti in krepiti tudi v obdobju 2014-2020," je podatke komentirala ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj.

Z nastopom aktualne vlade so se povečala izplačila za projekte EU-ja iz državnega proračuna, o uspešnosti na tem področju pa pričajo tudi primerjave z drugimi članicami EU-ja. Sredi leta 2014 je bila Slovenija po koriščenju sredstev na 19. mestu, novembra lani se je že povzpela na osmo mesto in leto končala na četrtem.

V devetih letih izvajanja perspektive, sredstva je bilo namreč mogoče porabiti do konca leta 2015, so skupaj podprli več kot pet tisoč projektov, s katerimi so ustvarili več kot 45 tisoč delovnih mest. V investiranje v vse oblike znanja je bilo vključenih več kot 610 tisoč ljudi. Ti projekti so med drugim prispevali k zmanjšanju razlik v razvitosti med slovenskimi statističnimi regijami, dvigu konkurenčnosti in inovativnosti Slovenije, ustvarjanju pogojev za dvig dodane vrednosti, varovanju vodnih virov in kulturne dediščine, izkoriščanju čezmejnega podjetniškega potenciala in posledično k boljšim pogojem za življenje.