Kot je znano, je ruski energetski velikan Gazprom v ponedeljek zaprl plinsko pipico Ukrajini, saj mu Kijev ni plačal 1,95 milijarde dolarjev dolga, obenem je Rusija proti Ukrajini sprožila postopek pred arbitražnim sodiščem v Stockholmu. A Ukrajina je zagotovila, da bo kljub ustavljenemu pošiljanju poskrbela za tranzit ruskega plina naprej v Evropo.

Geoplin: Začasna prekinitev ne bo imela vpliva na slovenski trg
V Geoplinu, največjem slovenskem trgovcu z zemeljskim plinom, "verjamejo, da morebitna začasna prekinitev dobav ruskega plina v države EU-ja ne bo imela negativnega vpliva na dobavo na slovenski trg", saj je poraba na slovenskem trgu v primerjavi s celotno porabo v EU-ju razmeroma majhna. Kljub vsem ukrepom za zagotovitev zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom bi se lahko negativni učinki pokazali ob daljši popolni ustavitvi pošiljk zemeljskega plina v zimskem obdobju, kar pa je po njihovem mnenju malo verjetno.

Ruski plin obsega polovico celotnega plina v Sloveniji
Geoplin varnost in prilagodljivost oskrbe z zemeljskim plinom namreč svojim odjemalcem zagotavlja na različne načine - z dolgoročno pogodbo, sklenjeno neposredno z ruskim proizvajalcem zemeljskega plina, z dolgoročnimi in kratkoročnimi dobavnimi pogodbami, sklenjenimi z dobavitelji, ki niso vezani na zemeljski plin iz Rusije, z nakupi zemeljskega plina na trgovalnih vozliščih in z uporabo skladiščnih zmogljivosti, ki zagotavljajo dodaten vir oskrbe s plinom tudi ob morebitnih začasnih prekinitvah pošiljanja. Uvoz plina iz Rusije obsega približno polovico celotne količine zemeljskega plina v Geoplinovem nabavnem portfelju, vendar jim je v zadnjih letih nabavne vire uspelo toliko razpršiti, da lahko zagotovijo večjo stopnjo neodvisnosti in zanesljivost dobave tudi ob morebitnih redukcijah.

EU: Evropa ima zadostne zaloge, Ukrajina ne
Tudi Evropska unija je dobro pripravljena na plinske krize, saj je od zadnje takšne januarja leta 2009, ko je prišlo do 14-dnevne popolne ustavitve pošiljk zemeljskega plina iz Rusije, sprejela več ukrepov za okrepitev energetske varnosti. Tudi zaradi mile zime Evropa "sedi" na več kot zadostnih zalogah. Več skrbi povzroča oskrba Ukrajine, poroča dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Matjaž Trošt.

Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je tako zagotovil, da "ni nobenega razloga za strah", saj ima Evropa dovolj velike zaloge plina. "V prihodnjih tednih ne bo težav, dobili bomo potreben plin," je dejal Oettinger na novinarski konferenci na Dunaju, a obenem opozoril, da se lahko pojavijo težave v mrzli zimi. Obenem bi v Bruslju čim prej radi videli pogajanja med Rusijo in Ukrajino, s čimer bi zagotovili tudi energetsko varnost Ukrajine. Komisar Oettinger sicer zatrjuje, da ta država ne bo jemala plina, namenjenega v Unijo, tudi strokovnjaki dvomijo, da bi na tak način tvegala dobre odnose z državami članicami. Je pa opozoril, da bi morala Ukrajina skorajda podvojiti svoje zaloge pred zimo.

Predlog Komisije sprejemljiv za Kijev, za Moskvo ne
Tudi Oettingerjeva tiskovna predstavnica Sabine Berger je v Bruslju zatrdila, da oskrba s plinom EU-ju poteka "normalno", a ob tem opozorila, da bo treba zagotoviti ustrezne zaloge plina v Ukrajini do konca poletja. Ukrajina ima zdaj 13,5 milijarde kubičnih metrov zalog plina. To zalogo bi bilo treba do konca poletja po navedbah Komisije povečati na od 18 do 20 milijard kubičnih metrov plina.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem Ukrajino in Rusijo ob robu gospodarskega foruma v Santaderju v Španiji pozval, naj se potrudita in poiščeta dogovor, in presodil, da je predlog Komisije dobra podlaga zanj. V Komisiji še vedno upajo, da se bodo pogajanja nadaljevala. "V ponedeljek smo zaznali znamenja, da se je Rusija pripravljena vrniti za pogajalsko mizo," je dejala Bergerjeva.

Bo Ukrajince grel plin iz Slovaške?
Komisija predlaga, naj Ukrajina takoj plača milijardo dolarjev, preostanek pa v mesečnih obrokih v prihodnjem pol leta, tako da bi vse račune poravnala do konca leta. Cena za plin pa naj bo pozimi 385 dolarjev za 1.000 kubičnih metrov plina, poleti pa okoli 300 dolarjev. Ukrajina je bila predlog pripravljena sprejeti, Rusija pa ga zavrača ter še naprej zahteva takojšnje plačilo 1,95 milijarde dolarjev dolgov. Ukrajinci so dejali, da lahko brez ruskega plina zdržijo do decembra, in zaprosili EU, naj jim dovoli dobavo plina iz Slovaške.

Komisar Oettinger se je dotaknil tudi projekta Južni tok. Vztrajal je sicer, da so pogodbe z Rusijo, tudi slovenska, neskladne z evropsko zakonodajo, a je kljub temu dal vedeti, da je za Komisijo Južni tok "sprejemljiv projekt".

ZDA: EU je ponudil pošten in razumen kompromis
Na zaplet so se odzvale tudi ZDA, ki so pozvale Rusijo, naj se ponovno vključi v pogajalski proces o plinu. "Evropska komisija sodeluje z obema stranema, da prideta do komercialno konkurenčnega kompromisa, ki zadeva tržno ceno in plačila. ZDA verjamejo, da je Unija ponudila pošten in razumen kompromis, ki ga je Ukrajina sprejela, zato Rusijo pozivamo, da se na tej podlagi ponovno angažira," je dejala predstavnica State Departmenta Jen Psaki.