Vlada je ocenila, da so razmere za novo zadolžitev ugodne, saj bo treba prihodnje leto vrniti 3,4 milijarde evrov dolga. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Vlada je ocenila, da so razmere za novo zadolžitev ugodne, saj bo treba prihodnje leto vrniti 3,4 milijarde evrov dolga. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Dušan Mramor
"Prestrukturiranje pomeni podaljšanje ročnosti naših obveznic v povprečju. To je bilo ugodno, ker je bilo narejeno sredi razprav o Grčiji," je prepričan minister za finance Dušan Mramor. Foto: BoBo

Slovenija je tako hitro in kot prva članica evrskega območja izkoristila trenutno ugodnejše razmere na trgu državnega dolga, ki so sledile umiritvi grške krize po dogovoru voditeljev območja evra in izplačilu kratkoročne premostitvene pomoči Grčiji. Primož Cencelj iz KD Skladov je ocenil, da so bili pogoji za zadolžitev primerni. "Slovenija je izdala obveznice tistih ročnosti, po katerih je na trgu povpraševanje. V danem trenutku je to Slovenija storila solidno," je za Radio Slovenija povedal Cencelj.

Povpraševanje je doseglo 2,6 milijarde evrov
Operacijo so vodile Barclays, Credit Agricole, Deutsche Bank in JP Morgan Chase, ki jim je finančno ministrstvo v ponedeljek podelilo mandat za organizacijo izdaje. Kot soorganizatorji izdaje so sodelovale Abanka Vipa, Jefferies in NLB. Knjigo naročil so organizatorji odprli ob 11. uri, do zaprtja ob 13.30 pa se je v njej nabralo za 2,6 milijarde evrov naročil več kot 120 vlagateljev.

Cena obveznice je bila pozno popoldne določena v višini 98,883 odstotka, kar pomeni pribitek 115 bazičnih točk nad srednjim tečajem obrestne zamenjave (Mid Swap) oziroma pribitek nad nemško referenčno obveznico z zapadlostjo avgusta 2025 v višini 147,1 bazične točke in letno kuponsko obrestno mero 2,125 odstotka. Zahtevani donos do dospetja je medtem pri 2,251 odstotka.

Največji delež izdaje je odpadel na upravljavce skladov, ki so pokupili za 68,1 odstotka izdaje. Sledile so zavarovalnice in pokojninski skladi s 14,4-odstotnim, banke z 8,9-odstotnim, centralne banke in druge uradne institucije s 7,5-odstotnim ter upravljavci tveganega kapitala z 1,1-odstotnim deležem.

Pri zemljepisni porazdelitvi sprejetih naročil vodijo nemški vlagatelji s 30,3 odstotka izdaje, sledijo jim britanski z 29,7 odstotka, italijanski s 13,8 odstotka, francoski z 8,2 odstotka, azijski s 5,7 odstotka, preostali evropski s prav tako 5,7 odstotka, slovenski s 4,8 odstotka in avstrijski z 1,7 odstotka.

Izposojeno bo treba vrniti čez deset let
Finančno ministrstvo je ob tem sporočilo, da je to odraz velikega zanimanja investitorjev za Slovenijo kot izdajateljico in pomeni visoko kakovost ter raznolikost povpraševanja po slovenskih državnih obveznicah. Slovenija je sprejela za 1,25 milijarde naročil, izposojeno pa bo treba vrniti čez deset let. Leto 2025 je bilo sicer do zdaj prazno, brez obveznosti.

To je že druga zadolžitev letos in tretja v mandatu vlade Mira Cerarja. Marca letos je namreč država izdala za milijardo evrov 20-letnih obveznic s kuponsko obrestno mero 1,5 odstotka, zahtevano donosnostjo 1,553 odstotka in z dospelostjo v izplačilo 25. marca 2035. Šlo je za prvo izdajo 20-letnih obveznic sploh. Konec oktobra lani pa je država izdala za milijardo evrov sedemletnih obveznic z obrestno mero 2,25 odstotka in zapadlostjo 25. marca 2022.

Glede na to, da so bile potrebe po financiranju državnega proračuna za letos pokrite že z marčno izdajo, Slovenija po navedbah finančnega ministrstva nadaljuje predfinanciranje proračunskih potreb za leto 2016. Prihodnje leto bo treba vrniti 3,4 milijarde evrov, slabo milijardo že na začetku februarja. Ta obveznost bi bila za dobrih 300 milijonov evrov višja, če ne bi prejšnji teden izvedli zamenjave obveznic in s tem podaljšanja dolga. Država se sicer letos lahko zadolži za skupno malo manj kot štiri milijarde evrov.