Čeprav naj bi slovenske banke s slabimi posojili pridelale skoraj dve milijardi evrov in pol veliko luknjo, to ni omajalo zaupanja varčevalcev. Ljudje v času krize tudi zaradi zagotovljene državne jamstvene sheme do vrednosti 100 tisoč evrov najbolj zaupajo bančnim depozitom.

Mateja Cekić, pomočnica direktorja NKMB-ja, pojasnjuje, da si danes, v času krize, ljudje želijo "predvsem varnosti in zagotovljenega donosa", kar jim omogočajo ravno depoziti. Danilo Skrbinšek, vodja poslovne enote banke UniCredit ob tem pravi, da so imeli letos 20-odstotno rast. "Se pa spreminja struktura depozitov," dodaja, saj se ljudje odločajo predvsem za kratkoročno varčevanje.

Varčevalci pa v recesiji manj zaupajo vzajemnim skladom na kapitalskih trgih. Težava je v tem, da preslabo poznajo vse možnosti, ki jih skladi ponujajo, svarijo strokovnjaki. Več kot 90 odstotkov naložb je v obliki zelo tveganih delniških skladov. Predsednik uprave KD Skladov Matej Tomažin ob tem pravi: "Po drugi strani pa obstajajo tudi manj tvegani vzajemni skladi, denarni, obvezniški, z mešano investicijsko politiko."

Sicer pa v kriznih časih strokovnjaki svetujejo, da natančno proučimo vse možnosti varčevanja in svoja pričakovanja ter da varčujemo postopno in razpršeno.

Timotej Semenič, Radio Slovenija