Čedalje manj gradbenih del je posledica neugodnega gospodarskega položaja in konca velikih državnih projektov. Foto: BoBo
Čedalje manj gradbenih del je posledica neugodnega gospodarskega položaja in konca velikih državnih projektov. Foto: BoBo

Z izbruhom finančne in gospodarske krize je slovensko gradbeništvo namreč izgubilo zagon. Tako se je že leta 2009 obseg opravljenih gradbenih del zmanjšal za dobro petino, predlani pa še za dodatnih 17 odstotkov. Lanski padec za več kot četrtino je bil tako najhujši do zdaj, skupni padec v vseh treh letih pa je več kot 50-odstoten.

Pri tem se je vrednost lani opravljenih del na gradbenih inženirskih objektih v primerjavi z letom 2010 zmanjšala za 15 odstotkov, na stavbah pa celo za 39,6 odstotka. Obseg gradbenih del je v preteklem desetletju praviloma dosegal dvomestne stopnje rasti. Ta je s 23,7 odstotka vrhunec dosegla leta 2007 in se leto pozneje malenkost upočasnila na 21,1 odstotka.
Na GZS-ju upad pričakovali
Upad obsega izvedenih gradbenih del v letu 2011 je pričakovano visok, je te številke komentiral direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS-ju Jože Renar.

To je odraz realnih razmer na slovenskem trgu gradbeništva, pravi Renar. Lansko krčenje gradbene dejavnosti na področju stavb za skoraj 40 odstotkov pa komentira z besedami, da gre za izjemno znižan interes za investicije v nestanovanjske stavbe. Pri teh se je namreč vrednost gradbenih del zmanjšala še bolj kot pa pri stanovanjskih stavbah.

Slabe napovedi
Predvidevanja za leto 2012 niso optimistična, dodaja, saj vladajo izjemno velika negotovost na področju investicij, težek položaj podjetij v panogi, banke so pasivne, Slovenijo pa tare velik zaostanek v pripravi zakonodaje za spodbujanje tujih naložb v gospodarsko infrastrukturo. Zato je težko pričakovati hitre in pomembne spremembe, ki bi že v tem letu obrnile položaj na bolje, pravi.