Samo letos je bilo v pol leta začetih skoraj dva tisoč osebnih stečajev. Višina dolga pa znaša kar 320 milijonov evrov.

Inštitut osebnega stečaja pri nas poznamo od leta 2008. Namenjen je nesrečnim, a poštenim dolžnikom. A se v poplavi osebnih stečajev zdi, da je takšnih malo.

Veliko več pa je prevarantov, ki se z razglasitvijo osebnega stečaja na lahek način znebijo dolga. Samo v letos sproženih stečajih je povprečen dolg dobrih 170 tisoč evrov. V posameznih primerih pa celo več kot milijon. Takšen dolg je nemogoče poplačati v petih letih, kolikor osebni stečaj traja.

"Dejansko s takšno zakonodajo, ki spodbuja osebne stečaje, stroške za osebne stečaje pa prenaša na državo, na proračun, oškodujemo vse preostale državljane, ki se zato ne odločajo. Socializiramo izgubo," ugotavlja Gregor Strojin z vrhovnega sodišča.

Stečajni upravitelj Milan Vajda pa meni, da gre v takih primerih za pripravljene zadeve. "Iskreno povedano, tudi mi težko ugotovimo, kaj je bil pravi vzrok. Ti ljudje ne povedo vsega in imajo svetovalce, tudi davčne. To so pripravljene zadeve," poudarja Vajda.

Da do špekulativnih osebnih stečajev prihaja, potrjuje tudi sodnica Mateja Dobovšek, ki opozarja na premajhno dejavnost upnikov. "Upniki so tisti, ki lahko vložijo ugovor zoper odpust obveznosti, če so jim znana kakšna špekulativna ravnanja," opozarja.

Večina osebnih stečajev se konča z odpisom dolga, saj tisti, ki je stečaj sprožil, nima prav nobenega premoženja, iz katerega bi se dolgovi lahko poplačali. Ob tem Vajda ugotavlja: "Tam, kjer je stečaj, so po navadi tudi kazniva dejanja."

Zato bi morali tiste z visokimi dolgovi bolj pod drobnogled vzeti organi pregona in na primer tudi davčna uprava.

Jolanda Lebar, Radio Slovenija