Ustavni sodniki so ugotovili, da je višje sodišče poseglo v ustavne pravice družb Onisac in Kolosej zabavni centri. Zdaj mora to o pritožbi na prisilno poravnavo spet odločati.

Višje sodišče v Ljubljani je oktobra lani ustavilo prisilno poravnavo Kolosej kinematografov in začelo stečaj nad to družbo na podlagi ugotovitve, da upravitelj pri nekaterih upnikih ni pravilno ugotovil količnika za glasovanje o prisilni poravnavi in da ob upoštevanju pravilnih količnikov prisilna poravnava ni dobila zadosti podpore.

Sporni količniki za glasovanje
Višje sodišče, ki je odločalo na podlagi pritožb družb Ledava in KBS banka, je takrat navedlo, da upravitelj ni pravilno upošteval količnikov za glasovanje o terjatvah družb Kolosej zabavni centri (štiri terjatve za skupaj 23,4 milijona evrov), Onisac (dve terjatvi za skupaj 5,4 milijona evrov) in KD (ena terjatev za 7,1 milijona evrov).

Terjatve teh družb izhajajo iz poroštev za posojila pri bankah, upravitelj pa po navedbah višjih sodnikov iz oktobrskega sklepa pri glasovanju o prisilni poravnavi ni upošteval, da gre za terjatve, ki so povezane z odložnim pogojem (ta bi bil izpolnjen, če bi kot poroki posojila že plačale). Tako jim je pri izračunu glasovalnih pravic določil faktor 1,0 kot navadnim terjatvam, namesto 0,5, kot zakon določa za terjatve, ki so povezane z odložnim pogojem.

Ob upoštevanju teh faktorjev je po navedbah višjega sodišča za potrditev prisilne poravnave glasovalo 50,41 odstotka terjatev, in ne 62,03 odstotka, kot je upravitelj zapisal v julija objavljenem poročilu o glasovanju. Za potrditev prisilne poravnave mora glasovati vsaj 60 odstotkov terjatev.

Družbi Onisac, ki jo zastopa direktor Sergej Racman, in Kolosej zabavni centri, ki jo zastopa direktor Zoran Hrvatin, sta se na odločitev višjih sodnikov pritožili na ustavno sodišče. To je že novembra lani odločilo, da se do dokončne odločitve ustavnega sodišča ustavijo dejanja v stečaju nad Kolosejem kinematografi.

Zadeva vrnjena v ponovno odločanje
Ustavni sodniki so zdaj v odločbi z 20. aprila, ki je bila danes objavljena na spletnih straneh Ajpesa, ugotovili, da sta se pritožbenici zanesli, da je okrožno sodišče v fazi preizkusa njunih terjatev pravnomočno odločilo in da terjatve v nadaljnjih fazah ne bodo več predmet obravnavanja. Institut pravnomočnosti namreč po njihovih navedbah izključuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju ter pomeni vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe.

Višje sodišče pa je v nasprotju s tem načelom pravnomočno priznane navadne terjatve obeh družb v okviru odločanja o pritožbi na sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave še enkrat preizkušalo in o njih presodilo drugače. S tem je poseglo v pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, čeprav je bilo na njo vezano. Posledica te odločitve je bila omenjena presoja glede dodeljenega količnika in razveljavitev prisilne poravnave.

Ustavni sodniki so presodili, da je višje sodišče s tem kršilo pravico pritožnic do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, zato je sklep višjega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

Družba Kolosej kinematografi je prek družb Auctor in Adriatic Invest v lasti Racmana. Ustanovljena je bila leta 1999, ko je bila njena poglavitna dejavnost kinematografska dejavnost, družba pa je nato v naslednjih letih vlagala v kinocentre, objekte z več dvoranami. Od leta 2011 se je družba ukvarjala z upravljanjem lastnih in najetih nepremičnin ter z oddajanjem poslovnih prostorov v najem.