Prodajne rezultate iz leta 2010 je skupina Žito presegla za štiri odstotke, kar je bil eden izmed najpomembnejših ciljev, zapisanih v lani sprejeti strategiji, je na novinarski konferenci povedal predsednik uprave Žita Toni Balažič. "Čeprav je dobiček nekaj nižji, smo leto 2011 glede na razmere zaključili precej uspešno," je zatrdil.

"Žitovi najpomembnejši trgi so EU in nekdanja Jugoslavija"
Ob tem je spomnil na zgodovinsko visoke cene surovin na svetovnih trgih, ki se nadaljujejo tudi v letu 2012. Samo lani je imela skupina Žito tako za skoraj 10 milijonov evrov višje stroške surovin kot leta 2010, torej za blizu eno petino.

Bolj kot doma je skupina Žito lani imela rast prodaje na tujih trgih. Prodaja v Sloveniji se je povečala za 4,3 odstotka na skoraj 98 milijonov evrov, izvoz pa se je povečal za 11 odstotkov na blizu 18 milijonov evrov. Žitovi najpomembnejši tuji trgi so članice EU-ja in države nekdanje Jugoslavije.

Dve petini Žitovih prihodkov predstavlja prodaja kruha, ki se je lani po nekaj letih nazadovanja povečala za pol odstotka. Med posameznimi blagovnimi znamkami pa je Balažič izpostavil rast prodaje čokolad Gorenjka in čajev 1001 cvet za po deset odstotkov, bombonov Šumi in Herba za 30 oz. 38 odstotkov ter začimb Maestro za šest odstotkov.

"Za letos želimo izvoz okrepiti za devet odstotkov"
Matična družba Žito je lani ustvarila 106,3 milijona evrov prihodkov, kar je odstotek več kot leta 2010, njen čisti dobiček pa se je zmanjšal za 34 odstotkov na 1,7 milijona evrov. V letu 2012 pa želijo povečati prihodke za dodanih 2,7 odstotka, pri čemer naj bi se izvoz okrepil za krepkih devet odstotkov.

Še bolj naj bi se povečal dobiček, in sicer za 180 odstotkov na 3,7 milijona evrov. "To je zelo agresiven cilj, saj so cene surovin še vedno zelo visoke, kupna moč potrošnikov pa se še naprej znižuje," je pojasnil.

Žitov mlin iz Ljubljane v Maribor do konca leta 2013
V Žitu načrtujejo selitev mlina iz Ljubljane v Maribor. Balažič je pojasnil, da se nameravajo z zdajšnje lokacije ob Šmartinski cesti v Ljubljani preseliti najpozneje do konca leta 2013.

Iskanja kupca za skoraj 100.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče se sicer še niso aktivno lotili. "S prodajo se lahko ustvari pomemben izreden dobiček, ki se po eni strani lahko nameni za izplačilo izrednih dividend, po drugi strani pa se mora nameniti za nadaljnji razvoj skupine Žito," je poudaril Balažič.

V kakšni fazi je prodaja svežnja 50,51 odstotka delnic Žita, ki so ga marca lani ponudili na prodaj Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba, KD Kapital, KD ID, KD Galileo in KD Rastko, Balažič uradno ni seznanjen.

Niti ni želel komentirati, kateri izmed obeh ponudnikov, ki se omenjata kot najverjetnejša kupca - Panvita ali srbska skupina MK Group -, se mu zdi primernejši. "Če bo prišlo do prodaje, si želimo kupca, ki bo podpiral zastavljeno strategijo in naš nadaljnji razvoj doma in v tujini," je dejal.